Kako obravnavati epidemijo

Prvemu valu epidemije predlani je sledilo poletno zatišje, nato pa nenaden porast okužb, za katerega je nekdanji predsednik vlade Janez Janša kaj kmalu našel krivce: krivi naj bi bili mladi, ki so se čez poletje odpravili na hrvaško obalo, tam žurali in popivali, prirejali tajne rejve in nenadzorovano širili virus. A krivi niso bili samo mladi, vladni predstavniki niso skoparili niti na račun tujih delavcev, ki so se v času dopustov odpravili domov k družinam, in protivladnih protestnikov. Že s prihodom na oblast pa so krivdo za nastale razmere prevalili na svoje predhodnike. Od samega začetka je bil torej boj z epidemijo boj s tistimi, ki so tako ali drugače oporekali vladi. Krivdo za razpad zaupanja, ki bi moralo biti glavna podstat v skupnem boju, sicer lahko pripišemo številnim dejavnikom – od afere z nakupom zaščitne opreme, vladanja z odloki, pretresanj posvetovalne skupine za covid-19 in nejasnih ukrepov, ki se jih niso držali niti politiki sami, do vladnega urada za komuniciranje, ki je oglaševalsko kampanjo za cepljenje razumel kot način za preusmerjanje javnega denarja k vladi naklonjenim medijem in strankarskim sopotnikom. Napak in komunikacijskih zdrsov je bilo res veliko, zaradi njih pa tudi nepotrebnih smrti.