29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Kako obravnavati epidemijo
O komunikacijskih zdrsih prejšnje vlade pri vodenju boja zoper epidemijo in vnovični izgradnji zaupanja
O priporočilih za zajezitev covida-19 bo odločala stroka, člane posvetovalne skupine je imenoval v. d. strokovnega direktorja NIJZ dr. Ivan Eržen, vodi jo epidemiolog Mario Fafangel.
© Borut Krajnc
Prvemu valu epidemije predlani je sledilo poletno zatišje, nato pa nenaden porast okužb, za katerega je nekdanji predsednik vlade Janez Janša kaj kmalu našel krivce: krivi naj bi bili mladi, ki so se čez poletje odpravili na hrvaško obalo, tam žurali in popivali, prirejali tajne rejve in nenadzorovano širili virus. A krivi niso bili samo mladi, vladni predstavniki niso skoparili niti na račun tujih delavcev, ki so se v času dopustov odpravili domov k družinam, in protivladnih protestnikov. Že s prihodom na oblast pa so krivdo za nastale razmere prevalili na svoje predhodnike. Od samega začetka je bil torej boj z epidemijo boj s tistimi, ki so tako ali drugače oporekali vladi. Krivdo za razpad zaupanja, ki bi moralo biti glavna podstat v skupnem boju, sicer lahko pripišemo številnim dejavnikom – od afere z nakupom zaščitne opreme, vladanja z odloki, pretresanj posvetovalne skupine za covid-19 in nejasnih ukrepov, ki se jih niso držali niti politiki sami, do vladnega urada za komuniciranje, ki je oglaševalsko kampanjo za cepljenje razumel kot način za preusmerjanje javnega denarja k vladi naklonjenim medijem in strankarskim sopotnikom. Napak in komunikacijskih zdrsov je bilo res veliko, zaradi njih pa tudi nepotrebnih smrti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.