Luka Volk

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Politika

Velika laž

Izraba stiske ljudi za politično obračunavanje z nevladniki

Predstavnice Inštituta 8. marec pred zasedanjem

Predstavnice Inštituta 8. marec pred zasedanjem
© Borut Krajnc

Izraz velika laž, ki označuje izkrivljanje ali napačno predstavljanje resnice za namene propagande, je prvi uporabil Adolf Hitler, ko je med prestajanjem zaporne kazni v landsberški trdnjavi pisal Mein Kampf. Z njim je želel opisati tako gromozansko laž, da o njej zaradi absurdnosti sploh ni mogoče podvomiti. Trdil je, da so to tehniko uporabljali Judje, a je bila resnica kakopak precej drugačna: tehniko velike laži so zlorabili nacisti z Josephom Goebbelsom na čelu. Izraz se je spet pojavil pred dvema letoma, ko je Donald Trump zatrdil, da so bile ameriške volitve ukradene – in tako spodbudil napad na Kapitol.

Podobno tehniko bi lahko v več primerih pripisali stranki SDS, začenši z njenimi poskusi revizije zgodovine. Nadvse eklatantno veliko laž pa so si v stranki privoščili pred kratkim, ko so ob eni največjih tragedij, ki je kadarkoli doletela Slovenijo, za stisko ljudi obtožili nevladnike.

Na Twitterju so se že prejšnji teden pojavili anonimni zapisi, ki so Inštitutu 8. marec, direktorici inštituta Niki Kovač in  skupini nevladnih organizacij, sodelujočih pri referendumu za vodo, na katerem se je več kot 674 tisoč volivcev odločilo zavrniti novelo zakona o vodah, pripisovali krivdo za požare na Krasu in pomanjkanje vode po slovenski Istri in kraškem zaledju. Podobne zapise so začeli deliti pomembni člani SDS, med njimi nekdanja poslanka Mojca Škrinjar, ki je zapisala: »Vaša prizadevanja za referendum o vodi imajo danes rezultate. Še posebej vidne na Primorskem. Tudi z drugimi vašimi prizadevanji ni nič drugače.« Linču nevladnikov se je pridružil poslanec SDS Andrej Hoivik, češ da bi novela zakona o vodah omogočala gradnjo infrastrukture, potrebne za gašenje požarov, in dostop do vode, ki je na voljo v rezervoarjih, vodnjakih, vodometih ter priključkih na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja. Njegov zapis je delil tudi nekdanji premier Janez Janša in ob njem dodal: »Zasluga škodljivcev z Metelkove 6 in mainstream medijev RTV Slovenija in 24ur.«

Nič od tega seveda ni res: referendum o vodah v nobenem pogledu prebivalcem slovenske Istre in kraškega zaledja ni preprečil dostopa do vode, te jim v poletni suši namreč kronično primanjkuje že od nekdaj – to je težava, ki je doslej očitno ni bila sposobna rešiti še nobena vlada –, sploh pa ni bil kriv za kraški požar. Če ne drugega, veljavni zakon v 7. in deloma tudi v 5. odstavku na priobalnih zemljiščih že omogoča gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na novinarski konferenci, ki jo je prejšnji teden sklical Inštitut 8. marec, je odločitev na referendumu dodatno obrazložil okoljski pravnik Aljoša Petek: »Referendum smo sprožili zoper predlagane spremembe 37. člena, ki sicer varuje obvodna zemljišča – vodna in priobalna zemljišča in s tem našo pitno vodo. Predlog vlade je bil, naj se na teh zemljiščih ob vodah ali na njih dopuščajo novi hoteli, trgovski centri, parkirišča, restavracije in tako dalje. Ob tem bi se še preprosteje gradili enostavni objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje – ograje, cisterne, bungalovi, preprosta turistična infrastruktura in še nešteto drugih. Gre torej za jasen negativen vpliv na vode.« Temu je stroka ostro nasprotovala, je poudaril. Člen je tako ostal nespremenjen – tak, kot je vedno omogočal državni in lokalni politiki, da poskrbita za preskrbo s čisto pitno vodo. »Ker je v prvem odstavku člena kristalno jasno zapisano, da je na vodnih in priobalnih zemljiščih dopustno graditi objekte javne infrastrukture, komunalne infrastrukture, kamor spada tudi dostop do pitne vode. In še ti posegi so dovoljeni le pod določenimi okoljskimi – recimo temu vodnimi – varovalkami. Zato je vsako laganje in natolcevanje o tem, da je referendum v kakršnikoli obliki omejil dostop do pitne vode ali gradnjo objektov za zagotavljanje te, ne le neresnično, ampak absurdno.«

V Inštitutu 8. marec so že napovedali, da bodo proti podobnim obtožbam uporabili pravna sredstva. Hoivik se je medtem na to napoved že odzval. V zapisu na Facebooku je navedel misel iz romana Atlas oblakov: »Resnica je edinstvena. Njene ’verzije’ so neresnice.« S tem je verjetno želel povedati, da v Inštitutu 8. marec lažejo.

A resnica je kakopak spet drugačna: laži, in to velike laži, uporabljajo predvsem v SDS.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.