Papeževo opravičilo

Papež Frančišek je končal svoj obisk v Kanadi. Tam se je večkrat opravičil staroselcem za zlo, ki so ga prizadejali katoliki v internatih oz. šolah, kjer so kanadske oblasti v 19. in 20. stoletju hotele asimilirati staroselske otroke. Katoliška cerkev je vodila več kot polovico takih državnih šol, skozi katere je šlo okrog 150.000 otrok, več 1000 pa jih je med šolanjem iz različnih razlogov umrlo.

Kot že navedeno, se je papež v Kanadi večkrat opravičil za zločine, ki so jih storili katoliki staroselcem. Pri tem je tudi dejal: »Nič ne more izbrisati zanikanega dostojanstva, zadanega zla in izdanega zaupanja.« Če gre katolik, ki je storil zločine nad staroselskimi otroki k spovedi in se tam spove teh grehov ter dobi odvezo, ali niso potem ti grehi izbrisani? Ali je potem v cerkvenem pogledu katoliški zločinec še zločinec, saj mu je po cerkvenem nauku Bog odvzel storjene grehe, torej tudi zločine nad staroselci?

Papež se staroselcem v Kanadi ni opravičil prvič, to je storil že aprila 2022. Staroselcem se je opravičil tudi papež Benedikt leta 2009. Očitno se cerkev samo opravičuje. Kaj pa druga dejanja, ki so pomembna pri tej stvari, npr. odškodnine – ali jih je cerkev izplačala žrtvam, kajti že dolgo se ve za zločine katolikov nad staroselci? Če jih je, koliko je dobila vsaka še živa žrtev oz. potomci mrtvih? Če jih ni izplačala, zakaj jih ni? Zakaj papež v tem primeru žrtvam ni prinesel milijonov za poplačilo škode, saj sedi na cerkvenem premoženju, vrednem več 1000 milijard evrov. Pa katoliška cerkev sama uči, da je potrebno krivice popraviti tudi s tem, da se žrtvi da odškodnina za storjeno škodo. In odškodnina je tudi eden izmed elementov očiščevanja grehov, seveda poleg obžalovanja, prošnje za odpuščanje in tega, da se storjenih grehov ne ponavlja več. Ali je pravično, da cerkev ni izplačala odškodnin? Ali ni s tem žrtvam s strani cerkve storjena nova krivica? Odškodnine bo sicer začela izplačevati kanadska vlada, kaj pa cerkev?

Papež Frančišek se je v cerkvi Svetega Srca srečal s staroselci ter člani župnijske skupnosti in tam govoril o spravi. Med drugim je dejal, da je beseda sprava sinonim za cerkev in da je cerkev dom, kjer se »spravimo«. Ali to pomeni, da do sprave ne more priti, če staroselci niso člani cerkve? Če pa so, ali ne bo potem sprava potekala pod pogoji, ki jih diktira storilec zločina? In ta je storil celo genocid nad staroselci, kar je priznal sam papež, ko je ta izraz uporabil v pogovoru z novinarji na letalu ob vračanju v Rim. »Odvzem otrok, spreminjanje kulture, mentalitete, tradicij, rase, recimo kar cele kulture,« je papež dejal in dodal, da je oznaka za to genocid. Ali ni sedaj na potezi Mednarodno kazensko sodišče ali kakšno drugo sodišče? In če nobeno ni pristojno, ali ni potem potrebno ustanoviti novega sodišča za sojenje katoliški cerkvi in njenim članom, ki so izvajali genocid nad staroselci ali storili druge zločine, ki je nacionalne države nočejo preganjati, npr. vzpostavljanje in ohranjevanje svetovnega sistema za prikrivanje in podpiranje seksualnih zločinov klerikov, vključno s spolnimi zlorabami otrok, prisilno včlanjevanje dojenčkov v cerkev pod grožnjo staršem z večnim peklom, če otrok ne dajo krstiti … Papež je tudi dejal, da so zločine nad staroselci storili tudi kristjani. To seveda ne drži, saj kristjani ne počenjajo zločinov – sledijo namreč pacifističnemu nauku Jezusa in ne nasilnemu nauku katoliške cerkve.

Ali ni bil namen papeževega potovanja v Kanado samo prilizovanje staroselcem, saj razen večkratnih opravičil ni storil nič, kar bi bilo pomembno za staroselce? Simbolno rečeno: papež se je opravičil in odšel!

In vmes leporečil! Ali ne gre torej za navaden papežev piar, s katerim je želel samo izboljšati podobo cerkve v javnosti. Ali ni to spoznala tudi voditeljica Skupščine prvotnih ljudstev R. Archibald, ki je dejala, da naj bi bil namen obiska bolj korist cerkve kot resnični ukrepi za spravo in povrnitev škode staroselcem.