Luka Volk

6. 8. 2022  |  Politika

Grims: »Ne samo jaz, tudi Dolce in Gabbana sta proti posvojitvam otrok v istospolne družine«

Strašenje ob odločitvi ustavnega sodišča, ki odpravlja diskriminacijo istospolnih parov pri možnosti sklenitve zakonske zveze in posvojitvi otrok

Branko Grims

Branko Grims
© Uroš Abram

Ustavno sodišče je prejšnji mesec odločilo, da je veljavna zakonska ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, protiustavna in diskriminatorna. Državnemu zboru je bil zato odrejen polletni rok, v katerem mora pripraviti primerno zakonodajno podlago, ki bo neustavnost odpravila, do takrat pa velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko partnerja v partnerski zvezi posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Noveliran družinski zakonik, ki bo odpravljal neustavnost, je že začel svojo parlamentarno pot.

Čeprav nasprotniki odločitve ustavnega sodišča pravnih sredstev, da bi odločitvi oporekali, nimajo, to še ne pomeni, da na njen račun ne bodo bili ideoloških bojev in po nepotrebnem strašili ljudi. Dober primer tega je udeležba poslanca SDS Branka Grimsa in predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta v oddaji Studio ob 17.00 na prvem programu Radia Slovenija. V oddaji sta sodelovala tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac in Lana Gobec, vodja civilnodružbene organizacije Legebitra.

Merše je v pogovoru dejal, da je bila odločitev ustavnega sodišča "glede na stanje v družbi do neke mere pričakovana", vendar pa da "zanjo ni pravne podlage". Ob tem se sklicuje predvsem na odklonilni mnenji ustavnih sodnikov Klemna Jakliča in Roka Svetliča, ki sta recimo zapisala tudi, da je odločitev sodišča spolzka strmina, ki vodi celo v legalizacijo incesta in poligamije. "In na podlagi tega lahko pričakujemo, da bo zakonska zveza prej ali slej postala zveza poljubnega števila ljudi. Lahko celo ne bodo samo ljudje v igri, ker vedno lahko nekdo reče, da je trenutna ureditev izključujoča, da je omejujoča in da ga diskriminira v njegovi želji po skupnosti, ki jo želi živeti in priznati za zakonsko zvezo," je dejal Merše. Po njegovem je ustavno sodišče zato "pohodilo ustavno varovane pravice otrok in dalo prednost željam odraslih, ki niso niti človekove pravice niti zakonske pravice, ampak preprosto želje".

Vseeno velja ob tem omeniti tudi pritrdilni mnenji ustavnih sodnikov Katje Šugman Stubbs in Mateja Accetta. Prva je zapisala, da odločitev ustavnega sodišča "ničesar ne odvzema tistim, ki že živijo v zakonskih zvezah ali v družinah. Edino, kar stori, je, da razširja ta pojma tako, da vključuje. Še bolje rečeno – ne izključuje več tistih, ki si prav tako želijo živeti v zakonski zvezi in posvojiti otroka, pa jim je bilo to do zdaj onemogočeno zaradi osebne okoliščine." Acceto pa, da "naše sreče ne more utemeljevati tuja nesreča, naše varnosti tuja nevarnost, naše pravice tuja krivica. V tem smislu je na vseh nas odgovornost, da tudi neutemeljeno diskriminacijo istospolno usmerjenih posameznikov vse bolj potiskamo v preteklost preživetih in preseženih pravic."

Merše je nadaljeval, da bo odločitev ustavnega sodišča po njegovem vseeno imela vpliv tudi na tradicionalno pojmovane družine, saj "raznorazni ideologi teorije spola v tem vidijo utemeljitev, da lahko s to teorijo in ideologijo indoktrinirajo otroke, da otroku govorijo, da biološki spol ni resničnost, da je nek družbeni konstrukt, da si spol lahko izbirajo". Pričakuje, da bodo pri pouku zdaj več pozornosti deležne "vse druge oblike skupnosti kot pa skupnost očeta in mame", odločitev pa po njegovem prinaša "tudi ukinitev pravic žensk in deklet do ženskih stranišč" ter vsesplošno ukinitev spola.

Gre kakopak za nepotrebno strašenje, kakršno lahko praviloma poslušamo iz ust konservativcev po vsem svetu, predvsem ameriških republikancev in madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána. V slovenskem prostoru lahko podobno retoriko poslušamo že zadnjih deset let, je poudaril Maljevac. Podobno smo namreč lahko poslušali tudi ob sprejemanju zakona o partnerskih skupnostih, "pa se nič od tega ni zgodilo", je bil jasen. "Poleg tega istospolne družine že obstajajo, posvojitev po partnerju je že mogoča po zakonodaji. Tako da jaz mislim, da ne rabimo padati na neke strahove, ki ne temeljijo na nobenih dejstvih in na nobeni realni situaciji." Gobec je dejala, da točno takšno strašenje "ustvarja družbo delitev in sovraštva", hkrati pa prinaša dodatna tveganja predvsem za mlade. "Po ameriških raziskavah 40 odstotkov LGBT-oseb razmišlja o samomoru – ravno zato, ker jih družba ne sprejema, ker se gradi sovraštvo, ker se ustvarja manjšinski stres, ki ga neka oseba z manjšinsko okoliščino čuti skozi odraščanje in kasneje v življenju. In tukaj kot družba izgubljamo potenciale. Vse raziskave kažejo, da je boljše živeti v družbi, kjer so enakost, strpnost in različnost vrednota."

"Po ameriških raziskavah 40 odstotkov LGBT-oseb razmišlja o samomoru – ravno zato, ker jih družba ne sprejema, ker se gradi sovraštvo, ker se ustvarja manjšinski stres, ki ga neka oseba z manjšinsko okoliščino čuti skozi odraščanje in kasneje v življenju. In tukaj kot družba izgubljamo potenciale. Vse raziskave kažejo, da je boljše živeti v družbi, kjer so enakost, strpnost in različnost vrednota."

Lana Gobec,
vodja civilnodružbene organizacije Legebitra

Grims je po drugi strani vztrajal, da je šlo pri odločitvi ustavnega sodišča za "čisto zlorabo prava", saj da je sodišče "kreiralo neko imaginarno pravico do posvojitve v škodo otrok in tej dalo prednost pred pravico otroka, da živi v normalni, urejeni družini z očetom in materjo". Kot je poudaril, na to ne opozarja samo on, pač pa tudi "najbolj znan in najbolj uspešen homoseksualen par tega sveta" Dolce in Gabbana.

Ob tem velja poudariti, da je ustavno sodišče zgolj odločilo, da imajo istospolni pari tako kot raznospolni pari pravico in možnost sodelovati v postopkih posvojitve, o dejanski posvojitvi pa bodo – tako kot doslej – odločali centri za socialno delo in sodišča. Slednji bodo še vedno odločali predvsem v največjo korist otroka.

Kanček resnice se sicer res skriva v trditvi, da naj bi Dolce in Gabbana v preteklosti oporekala pravici istospolnih parov do posvojitve. Par, ki se je pred leti sicer sporazumno razšel, je leta 2015 v intervjuju dejal, da je samo tradicionalna družina prava družina. Za izjavo sta se kasneje javno opravičila, Stefano Gabbana pa je celo priznal, da je tudi sam razmišljal o posvojitvi otroka, vendar to ni bilo mogoče – istospolni pari v Italiji namreč še vedno nimajo možnosti posvojitve.

Po Grimsu naj bi bila odločitev sodišča tudi v nasprotju s slovensko ustavo, ki v 53. členu varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Takisto naj bi bila v nasprotju z deklaracijami Organizacije združenih narodov. "Ustavno sodišče je negiralo pravo, mednarodno pravo, slovensko ustavo, povozilo je voljo ljudstva ... To vsekakor pove, da taka odločitev nima tiste vrednosti, ki bi jo morala imeti, in seveda bomo temu ustrezno ravnali."

Da bodo noveli družinskega zakonika, ki je že začel svojo parlamentarno pot, oporekali z vsemi pravnimi sredstvi, so napovedali tudi v Novi Sloveniji. Vendar pa razpis referenduma na zakone, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, ni mogoč – tako določa 90. člen ustave. Pravnih sredstev, s katerimi bi lahko oporekali odločitvi ustavnega sodišča, torej praktično ni.

Noveliran družinski zakonik, ki bo vključeval možnost sklenitve zakonske zveze istospolnih parov in njihovo vključitev v postopek posvojitve, je že začel svojo parlamentarno pot. Poleg tega bo uvedel tudi določbo, po kateri se bodo doslej sklenjene partnerske zveze, ki so jih istospolni pari lahko sklenili na podlagi zdaj veljavne zakonodaje, samodejno spremenile v zakonske zveze.

Na ministrstvu za notranje zadeve so že prilagodili listino o sklenitvi zakonske zveze in izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi. Dodatni obrazci, ki bodo omogočali tudi možnost mož-mož, žena-žena, partner-partner in mož-žena, bodo na upravnih enotah na voljo predvidoma konec meseca, je dejal Maljevac. Kar pa še ne pomeni, da se istospolni pari ne morejo odločiti za sklenitev zakonske zveze že zdaj. Zanjo naj bi se od odločitve ustavnega sodišča odločila že dva para.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.