Janševi podtaknjenci

Presenetljivo, kaj si vladajoče stranke privoščijo na račun javnih sredstev, saj takšno zaposlovanje ni nič drugega kot zloraba javnih sredstev. V normalni demokratični družbi, v kateri naj bi bili pred zakonom vsi enaki, bi tisti, ki zlorabljajo javna sredstva, morali odškodninsko odgovarjati, tudi gospodje ministri in predsedniki vlad. Zakaj pišem na splošno o vladajočih strankah? Zato, ker je najbrž komaj katera brez tovrstnega greha. Že pred približno dvajsetimi leti mi je prijatelj, ki se je ukvarjal z izobraževanjem pravil, da je ob obiskih Ministrstva za izobraževanje videl stalno ene in iste, ki so brali časopise in revije. Zato je vprašal tistega, h kateremu je hodil, zakaj so nekateri očitno brez dela. Dobil je pojasnilo; to so tisti, ki so ostali od prejšnjega ministra, ki pa jih sedanji minister ne rabi, saj je pripeljal svoje ljudi.

V eni od prejšnjih vlad je bila takrat zelo agilna ministrica za javno upravo, ki je spoznala dimenzijo preveč zaposlenih po ministrstvih in je sklenila rešiti problem. Toda na tisti vladi so prišli do ugotovitve, da bi jih kadrovsko čiščenje po ministrstvih predrago stalo zaradi odpravnin. Zato so sklenili, da je za vlado ceneje, če pustijo stvari takšne, kot so. Pri tem so spregledali, da to »breme« ne bo bremenilo samo aktualne vlade, temveč še vse naslednje. Ob takšnem pogledu bi gotovo lahko spoznali, da vsota plač dolgoročno nepotrebno zaposlenih, gotovo daleč presega znesek enkratno izplačanih odpravnin. Pri tem so še spregledali, da bi lahko zahtevali povračilo odpravnin od tistih, ki so zaposlovali svoje strankarske pripadnike mimo veljavnih pravil zaposlovanja.

Menda po ministrstvih in pripadajočih službah obstaja sistematizacija delovnih mest s predpisanimi pogoji za njegovo zasedbo ter predpisan sistem, kako se uporablja plačni sistem. Obstaja samo vprašanje, ali ima sedanja vlada voljo, da dosedanjo prakso preseka: da za vsakega posameznika ugotovi, ali je bil zaposlen po normalnem postopku na določeno delovno mesto v skladu z normalno sistematizacijo delovnih mest in razporejen v plačni razred v skladu s plačnim sistemom ali ne. Na podlagi tega, če se ugotovijo nepravilnosti, se je potrebno posloviti od tako zaposlenih, izplačati odpravnino, odpravnino pa izterjati od tistih, ki niso spoštovali veljavnih pravil.

Zelo slikovito je opisna »karijerna« pot Gašperja Pečarja. Pri tem preseneča, da so ga po ukinitvi urada za demografijo prezaposlili v vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov. Ali je tam res na potrebnem in ustrezno plačanem delovnem mestu ali so mu kar priznali vsa dosedanja »napredovanja« v plačilnih razredih? Ne soglašam z ugotovitvijo v članku, da »takšnih kadrov ni mogoče kar čez noč zamenjati«.

Med podtaknjence lahko prištevamo tudi ustanavljanje nekaterih javnih zavodov ali podeljevanje statusa javnosti obstoječim organizacijam. Tudi tukaj je treba oceniti o upravičenosti obstoja nove javne institucije in njeno financiranje iz javnih sredstev. Spomnil bi samo na takšen podtaknjenec iz časa prve Janševe vlade, ko so v ministrstvu za pravosodje ustanovili Urad za narodno spravo, ki s svojim delovanjem zgolj podpira politiko SDS in s tem ne deluje spravno, temveč razdiralno. Koliko časa bo še obstajal?