TV Slovenija gledalci množično zapuščajo

TV Slovenija ne upada le zaupanje javnosti, temveč tudi gledanost in obiskanost spletnega portala

Vloga javne televizije in njeno poslanstvo naj bi bila v prvi vrsti izobraževanje in obveščanje javnosti. RTV Slovenija je svojo glavno vlogo uspešno opravljala, dokler se niso v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na trgu pojavile močne komercialne televizije, katerih temeljni cilj je bila predvsem (visoka) gledanost. Področje informativnih TV-oddaj se je z leti pri nas posledično tabloidiziralo, podobno se je zgodilo tudi s tiskanimi mediji, saj so tudi resni časopisi stežka sledili senzacionalističnim vsebinam rumene konkurence, ki jo je vodila želja po večji prodaji. Podobno se je kasneje zgodilo tudi z novičarskimi spletnimi portali.

A Slovenija ni unikum, mediji so v krizi po vsem svetu, gre za globalni problem. RTV Slovenija je imela v časih tabloidizacije pred (komercialno) konkurenco obenem prav to prednost, da gledanost ni bila njeno prvo vodilo, temveč je njena moč temeljila na zaupanju gledalk in gledalcev, saj gre pri javni televiziji za spoj ugleda, zanesljivosti in kredibilnosti. To seveda ne pomeni, da je gledanost za javne televizije nepomembna: če televizije nihče ne gleda, je sama sebi namen. A ne glede na opisano je bila gledanost priročen izgovor za zamenjavo kadrov, ki oblastnikom niso po godu. Ko so TV Slovenija prevzeli kadri SDS in NSi, se je zgodilo prav to: z izgovorom, da je gledanost oddaj slaba, so zamenjali urednike in voditelje in nastavili svoje ljudi, obljubljali spremembe in (po vzoru konkurenčnih komercialnih televizij) predvsem ‒ višjo gledanost. V imenu te so ukinili vrsto informativnih oddaj, med drugim tudi Studio City, ki je imel v svojem terminu zavidljiv rejting, ter uvedli nove, kot je Arena, katere gledanost je nerodno nizka. Zgodilo se je torej ravno nasprotno. Po neuradnih, a zanesljivih podatkih – vodstvo RTV Slovenija namreč podatke skriva – se je zgolj v zadnjega pol leta gledanost TV Dnevnika skoraj prepolovila, konkurenčna informativna oddaja 24ur pa ima zdaj po taistih neuradnih rejtingih kar dvakrat toliko gledalcev, gledanost pa ji še kar raste.

Strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) dr. Marko Milosavljević opozarja, da če javne televizije nihče ne gleda ali če prihaja do strmih padcev gledanosti, je to znak za alarm in za razmislek, kaj se dogaja. Zakaj je politično nastavljenemu vodstvu javne RTV (še kar) dovoljeno, da izvaja družbeni eksperiment, ki se je več kot očitno ponesrečil po dolgem in po čez? Kako nizko bosta morali še pasti nacionalka in njena gledanost, da bodo ti ljudje odšli s položajev, ker svojim nalogam niso kos?

Pri nekaterih ključnih segmentih in ključnih programih je gledanost padla za več kot 20 odstotkov. Najhujši padec se je zgodil TV Slovenija 1 pri osrednjem informativnem bloku od 19. do 20. ure.

Vodstvo RTV okrivilo covid

Milosavljević poudarja, da je v primeru TV Slovenija v nekaterih minulih mesecih prišlo do radikalnih padcev gledanosti v primerjavi z istim mesecem leto dni prej (tako imenovana razlika month-on-month oziroma MOM). »Pri nekaterih ključnih segmentih in ključnih programih je prišlo tudi do padcev gledanosti za 20 in več odstotkov. Najhujši padec se je zgodil pri TV Slovenija 1 pri osrednjem informativnem bloku od 19. do 20. ure. Gre za ključni časovni segment pri ključnih informativnih oddajah na ključnem programu TV Slovenija. In tu je recimo v maju šlo (v primerjavi z majem 2021) za 25-odstotni padec. Aprila letos je recimo v istem segmentu prišlo do 20-odstotnega padca. Nič bistveno bolje ni bilo pri gledanosti 1. programa TV Slovenija v celodnevnem povprečju v maju: padec je bil 21-odstoten,« pojasnjuje Milosavljević in dodaja, da mu ni znano, da bi v kateremkoli obdobju delovanja TV Slovenija v preteklih 30 letih prišlo do tako sunkovitega in radikalnega padca gledanosti.

Vodstvo RTV Slovenija se pri svojem odgovoru oziroma pojasnilu nadzornemu svetu sicer sklicuje na koronsko krizo in na »dejstvo«, da naj bi ljudje leta 2021 zaradi epidemije covid-19 več gledali televizijo ter da je bila zato letos gledanost manjša. To deloma sicer drži: a dejansko le za prve mesece letošnjega leta, saj za covidno obdobje pri televizijski industriji veljajo le meseci do vključno aprila. Tudi Milosavljević se strinja, da to ne more biti opravičilo ali pojasnilo, zakaj je do najhujšega padca gledanosti 1. programa TV Slovenija prišlo maja. Gledanost je padla kar za 25 odstotkov.

Razlog je verjetneje iskati v slabih odločitvah in delu vodstva RTV Slovenija, torej pri ukinitvah niza zelo gledanih oddaj in političnih posegih v vsebino informativnih oddaj. Gledalci si takšne stvari, ki niso nič drugega kot spodkopavanje neodvisnega novinarstva in pritisk na svobodo medijev, zapomnijo. In nacionalko zdaj po vsej verjetnosti kaznujejo z bojkotom. Ni jih malo, ki programov TV Slovenija preprosto ne gledajo več. Brez dvoma so na to vplivale politično režirane oddaje, ki so škodovale ugledu TV Slovenija: na primer predvolilna soočenja, ki jih je vodil Igor Pirkovič, enega so gostje množično zapustili pred očmi gledalcev. Tudi to je nedvomno prispevalo k dodatnemu razkroju kredibilnosti javne televizije.

Milosavljević ob tem opozarja, da se padci gledanosti nadaljujejo tudi v zadnjih mesecih. »V avgustu je tako gledanost osrednjega informativnega bloka na TV Slovenija 1 padla za 13 odstotkov v primerjavi z avgustom lani, celodnevna gledanost pa je bila manjša za 11 odstotkov,« razkriva in za to okrivi neustreznost, neizkušenost in nestrokovnost vodstva RTV Slovenija ter njegove slabe programske odločitve, ki so bile »že večkrat v nasprotju s sprejetim Poslovno-programskim načrtom (PPN)«. Ob tem vodstvu RTV pripiše tudi politično motiviranost, saj je po njegovem »jasno vodeno s strani ene politične stranke, namesto da bi predstavljalo slovensko javnost«.

Podatki MOSS za avgust 2022 kažejo, da je portal MMC zdaj na sedmem mestu, prehiteli so ga spletna portala Dela in Slovenskih novic ter Metropolitan, za ovratnik pa mu diha spletni Svet24.

Pada tudi obiskanost MMC

TV Slovenija pa nista upadla zgolj gledanost in zaupanje javnosti, temveč tudi obiskanost spletne strani rtvslo.si, ki jo bolje poznamo pod imenom MMC (multimedijski center). Ta ima poleg močnega uredništva tudi spletno videoknjižnico, ki vsebuje pretekle oddaje, serije, filme, itd. ... Glede na platformo, ki jo upravlja, bi morala biti spletna RTV najmanj na drugem mestu po obiskanosti na lestvici najbolj spletnih strani v državi. A podatki MOSS (merjenje obiskanosti spletnih strani) za avgust 2022 kažejo, da je portal MMC po novem šele na sedmem mestu, prehitela sta ga spletna portala Dela in Slovenskih novic ter Metropolitan, za ovratnik pa mu diha spletni Svet24. Še januarja letos je bil MMC na petem mestu, leta 2020 večinoma na četrtem mestu, pred letom 2018 pa tudi pogosto na drugem mestu. Iz podatkov MOSS je vidno, da obisk spletne strani MMC RTV Slovenija že od leta 2020 pada, drugim največjim informativnim portalom v državi pa raste.

Je to dovolj glasen in jasen alarm, da je na RTV Slovenija nekaj hudo narobe in da je temu treba narediti konec? Kako nizko mora še pasti javna radiotelevizija, ki je talka v rokah ene politične stranke? Novinarji in ustvarjalci kljub težkim razmeram še vedno vztrajajo, nekatere ljudi, denimo voditelja Studia City Marcela Štefančiča, jr., je vodstvo RTV dobesedno izgnalo, spet drugi so raje odšli sami. A zdaj odhajajo tudi gledalke in gledalci. Odgovorni za nastalo stanje so znani: to so generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, direktor TV Slovenija Uroš Urbanija in urednica informativnega programa Jadranka Rebernik.