Slovenija načrtuje gradnjo sončnih elektrarn

Golobova vlada pripravlja zakonsko podlago za pospešitev solarizacije države

Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo poslalo več osnutkov zakonov, med njimi je predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kar je ena od osrednjih točk in obljub trenutne vlade. Pripravili so zakon, ki bi posegel v mnogo drugih zakonov, obeta se pospešitev postopkov, ker bi pri sončnih elektrarnah odpadli večmesečni predhodni postopki in čezmejna presoja vplivov.

Predsednik vlade Robert Golob je že julija v oddaji Odmevi na TV Slovenija napovedal, da bo Slovenija energetsko draginjo srednjeročno rešila s tem, ko bo zgradila velike sončne elektrarne in dostop do njih za tretjino slovenskih gospodinjstev. "Popolnoma na novo smo se lotili procesa solarizacije ali gradnje sončnih elektrarn v Sloveniji. Pripravili smo načrt skupaj s sistemskimi operaterji, po katerem bomo tretjini slovenskih gospodinjstev, približno tisoč megavatov sončnih elektrarn, omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn. S tem rešimo draginjo za vekomaj. Naslednjih 40 let. V treh letih," je dejal Golob.

Po novem naj bi sončni kolektorji plavali na jezerih in bili nameščeni na jezerskih obrežjih, na kmetijskih zemljiščih, ob avtocestah in na degradiranih območjih. Zakon naj bi bil še letos sprejet na vladi. "Želimo pozitivno diskriminirati sončno elektrarno do drugih naprav, ki niso sončne elektrarne, na primer hidroelektrarn," pa je za Radio Slovenija pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

"Popolnoma na novo smo se lotili procesa solarizacije ali gradnje sončnih elektrarn v Sloveniji. Pripravili smo načrt skupaj s sistemskimi operaterji, po katerem bomo tretjini slovenskih gospodinjstev, približno tisoč megavatov sončnih elektrarn, omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn. S tem rešimo draginjo za vekomaj. Naslednjih 40 let. V treh letih."

Robert Golob,
predsednik vlade RS

Dolgotrajno pridobivanje dovoljenj in težave s priključitvijo večjih kapacitet so zato napotili Petrol, da pospešeno vlaga v vetrnice in sončne elektrarne v Srbiji in na Hrvaškem. "Projektov obnovljivih virov je na Hrvaškem bistveno več. Moram reči, da je Hrvaška v zadnjih petih letih uspela realizirati svojo strategijo," je ob tem za Radio Slovenija poudarila predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič.

ELES in SODO sta pripravila tudi načrt možnosti vključitve večjih sončnih elektrarn na elektroenergetsko omrežje, tako ELES-ovo kot omrežje drugih distributerjev. Označeni so kraji, točke ob transformatorskih postajah. "Da gremo v gradnjo večjih elektrarn, v polja sončnih elektrarn. Tukaj pride do izraza, kje so tiste točke priključitve, da se omrežje ne rabi ojačati, da ne rabimo nobenega stroška," je še dejal minister Kumer.

Vlada bo medresorsko uskladila dolgoročni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za pet let. Sredstva se zbirajo s prispevki, ki jih že zdaj plačujemo ob nakupu energentov, in zlasti z evropskimi sredstvi.