Covidni rekorderji razkriti

V UKC LJ morajo objaviti imena tistih, ki so prejeli rekordne covidne dodatke 

Upravno sodišče je razsodilo, da mora ljubljanski univerzitetni klinični center Mladini poslati poimenski seznam svojih zaposlenih, ki so v času epidemije prejeli najvišje covidne dodatke. Mladina je seznam covidnih rekorderjev zahtevala leta 2021, a so v kliničnem centru zahtevo zavrnili, češ da bi objavljeni seznam lahko povzročil motnjo v delovanju bolnišnice, »saj bi bili zaposleni določeno obdobje osredotočeni na odzive okolice glede javne objave njihovih dodatkov, namesto na svoje delo«.

Informacijska pooblaščenka je utemeljitve kliničnega centra zavrnila, češ da gre v tem primeru absolutno za javne podatke, »vedno pa obstajajo možnosti odziva okolice glede izplačevanja posameznih dodatkov ali že glede same višine plač funkcionarjev in javnih uslužbencev, saj je javni sektor zaradi porabe javnih sredstev veliko bolj pod nadzorom javnosti.« V UKC se s tem niso strinjali, najeli so odvetniško pisarno, sprožili spor, v katerem so dodali, da po objavi imen in priimkov tistih, ki so prejeli najvišja plačila, ne moremo več pričakovati nadurnega dela in dela prek običajnega delovnega časa. Takšno razkritje naj bi bilo v nasprotju z nacionalnimi ukrepi, so trdili, a se upravno sodišče s temi razlogi ni strinjalo, češ da ni mogoče napovedati, kaj bo razkritje povzročilo, da gre pri teh podatkih za javne podatke, vse drugo pa so špekulacije.

Najvišji covidni dodatek je v času prvega in drugega vala epidemije prejel zdravnik specialist iz UKC Ljubljana. V prvem valu je prejel 46.936 evrov, v drugem valu pa 37.310, skupaj torej 84 tisoč evrov. Na prvih 50 mestih s seznama tistih, ki so v UKC prejeli najvišje covidne dodatke, najdemo druge zdravnike specialiste, skupaj so v povprečju prejeli od 40 do 60 tisoč evrov. A imen, kot že zapisano, v UKC doslej niso želeli objaviti, čeprav gre za zdravnike, ki naj bi med epidemijo opravili največ dela.

Skupaj je država nekaj tisoč zdravnikom med epidemijo izplačala 116 milijonov evrov dodatkov – tega ni storila nobena druga država. Zdravniki v Nemčiji in Avstriji za svoje delo med epidemijo niso dobili posebnih nagrad, v Nemčiji so recimo leta 2020 in 2021 izplačali covidno premijo v višini 1500 evrov zgolj negovalnemu osebju. Ti dodatki so bili v Sloveniji eden najdražjih ukrepov v boju proti epidemiji. Prejemali so jih še policisti, vojaki, zaposleni v centrih za socialno delo in šolah, skupaj pa je ta ukrep stal več kot pol milijarde evrov.

Deloma so te dodatke v vladi Janeza Janše delili po političnem ključu. Ker se je z zahtevami po izplačilu vsakič znova moralo strinjati finančno ministrstvo, ki ga je vodil Andrej Šircelj (SDS), so občine, katerih župani prihajajo iz te stranke, lahko svojim uslužbencem zagotovile več nagrad. Pa tudi nekatere institucije so pri izplačilih imele privilegije. Znan je primer revirnih gozdarjev iz Zavoda za gozdove. Pod ministrico Aleksandro Pivec je v prvem valu eden od revirnih gozdarjev, ki je sicer delal na svežem zraku, prejel 5348 evrov dodatka zaradi epidemije.