Več maš, več domoljubja na TV Slovenija

Vedno več bogoslužja 

V novem programskem načrtu za RTV Slovenija bo precej več prenosov bogoslužja, kot smo jih bili vajeni. Javna televizija maše zdaj prenaša 18-krat na leto, po novem naj bi jih 55-krat. Tako je na ponedeljkovi seji programskega sveta RTV napovedal Uroš Urbanija, direktor TV Slovenija. »Če govorimo o neposrednih prenosih, moram povedati, da je to stres za kadre,« je ob načrtovanem povečanju prenosov maš opozoril programski svetnik iz vrst zaposlenih Robert Pajk in želel zagotovilo, da zaradi tega ne bo zmanjkalo zaposlenih drugje. Kadrovska stiska je huda že zdaj, a je Urbanija predlagal, da pač v eno od cerkev namestijo »statične kamere«, in prisotne poučil, »da se da«, a po njegovem »ne tako, kot se je televizija delala pred desetletji«. »Upam, da bo narejen korak naprej,« je še navedel, tudi v odgovor na pomisleke, da bodo jutranja poročila, ki se vračajo na televizijski program, težko ustvarjali le dva ali trije zaposleni.

Več prenosov bogoslužja je Urbanija napovedal že pred časom na družabnem omrežju Twitter, zamisel se je porodila že ob političnem prevzemu RTV v času prve Janševe vlade, ko so želeli maše v živo prenašati kar na prvem programu nacionalnega radia (tradicionalno so bili prenosi na tretjem programu). To je od takratne urednice Tatjane Pirc zahteval takratni direktor Radia Slovenija Vinko Vasle, a je ta njegove pobude zavrnila. »Vse maše so bile takrat predvajane na tretjem programu, uvedel jih je nekdanji direktor radia Andrej Rot, ki ga je nekoč Lojze Peterle pripeljal iz Argentine,« je Tatjana Pirc zgodbo iz časa prve Janševe vlade pred meseci pojasnjevala v intervjuju za Mladino. »Vasle mi je odgovoril, naj se potem kar sama pogovorim s ’sveto katoliško cerkvijo’. Na radio sta prišla Janez Gril in Ivan Štuhec, naštela sem jima strokovne argumente, zaradi katerih sem nasprotovala, nekaj časa smo se še pogovarjali o tem in onem, potem sta odšla in maš na prvem programu ni bilo do konca mojega mandata. Kasneje so jih uvedli.« No, tokrat z uvedbo več maš na televiziji očitno ne bo toliko težav, vprašanje je le, ali bodo prenašali zgolj katoliške maše ali tudi bogoslužje drugih verskih skupnosti.

Programski svetniki so poleg tega zahtevali več domoljubne glasbe, to naj bi se še posebej spodobilo ob državnih praznikih. Ob verskih praznikih pa bi se, logično, prilegli verska glasba in napevi.

Kaj je domoljubna glasba, ni najbolj jasno. So domoljubne partizanske pesmi? So domoljubne narodne pesmi? Je domoljubna narodnozabavna glasba? Morda so domoljubne pop viže o lepotah slovenske pokrajine? Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je zato programske svetnike najprej vprašal: »Če si programski svet predstavlja, da bi na dan Marijinega vnebovzetja ves dan predvajali Marijine pesmi, ne vem, od kod,« in dodal, da bi si  želel »kakšno bolj konkretno strokovno utemeljitev, na katero bi lahko takšno odločitev položili«. Včasih ob državnih praznikih, denimo ob 8. februarju ali ob kakšni podobni priložnosti, v nekem časovnem pasu radio sicer res predvaja izključno glasbo slovenskih ustvarjalcev, podobno, kot je ob kakšni obletnici več pozornosti namenjene točno določeni glasbeni skupini ali fenomenu. Vendar gre pri tem za odločitev urednikov, ne za prilagajanje glasbe okusu teh ali onih programskih svetnikov. Nacionalni radio ne bi smel delovati po načelu glasbenih želja. Za to imamo kup komercialnih postaj.

Programski svetniki vsega tega ne razumejo. Urejali bi televizijske in radijske oddaje, Jožefa Jerovška je denimo zmotila radijska Intelekta, »ker je premalo pluralna«. Ko je na seji programskega sveta želela spregovoriti novinarka in sindikalistka Helena Milinkovič, ji je predsedujoči Peter Gregorič takoj vzel besedo. Na izrecno zahtevo programskega svetnika Braneta Piana, češ naj vendarle pove, kar želi, pa je programski svet o tem glasoval. Izid je bil 11 proti 11, kar je pomenilo, da Helena Milinkovič na seji ni mogla spregovoriti. Toliko o pluralnosti.