So v Ljubljani res specifične razmere in specifični problemi?

IZJAVA DNEVA

"Zanimivo je, da se veliko govori, da so v Ljubljani specifične razmere in specifični problemi, a ko se pogovarjaš po različnih regijah, ugotoviš, da se veliko stvari prekriva. Eno so problemi, ki izhajajo iz nacionalne strukture, torej kako je sistem zgrajen, zelo veliko pa je tudi na ravni občin, ki razporejajo sredstva in razpolagajo z javno infrastrukturo. Tukaj vidimo povsod isto stvar - težavo z dostopom do sredstev in prostorov, komercializacijo, klientelizem, korupcijo, neplačevanje. Vse to so prakse, ki živijo tudi na občinski ravni bolj ali manj po vsej Sloveniji. Ljudje pa se hodijo pogajat individualno, vsak gre do svojega župana ali pa do direktorja nekega kulturnega zavoda. Vsak se poskuša dogovoriti nekaj zase, enim uspe, večini ne."

"To je model, ki se je zasidral in ga je treba absolutno preseči, ker pelje do situacije, ki veliki večini ne ustreza, ustreza pa manjšini, ki se je uspela vpeti v obstoječe mreže. V Ljubljani tako ni nič drugače kot drugod po Sloveniji. Tukaj vidimo, da ne drži dogma, ki se jo ves čas ponavlja, da ni denarja za kulturo. Denarja v kulturi je zelo veliko, ampak način, kako se ga uporablja, do koga pride in za kaj se ga uporabi, o tem se je treba začeti pogovarjati. Nesprejemljivo je, da gledamo megalomanske projekte, ki se odvijajo na državni in občinski ravni, hkrati pa imamo izvajalce, ki se morajo pogajati za minimalni honorar, da ga dobijo, če ga sploh dobijo za neko opravljeno delo."

(Član delavskega odbora sindikata Zasuk Miha Blažič-N'toko o tem, da je eden od ciljev sindikata, da bi v prvem letu imeli regijske odbore po vsej Sloveniji, ki se potem priključijo glavnemu delavskemu odboru, in da to postane temeljni del delovanja sindikata - da so decentralizirani; via STA)