»V Evropi v zadnjih dveh letih približno 30 odstotkov medicinskih sester zapustilo svoj poklic«

Na Bledu te dni poteka generalna skupščina Evropske federacije združenj medicinskih sester, na kateri med drugim razpravljajo o težavah zadrževanja zaposlenih v zdravstveni negi

Na Bledu te dni poteka generalna skupščina Evropske federacije združenj medicinskih sester, na kateri med drugim razpravljajo o težavah zadrževanja zaposlenih v zdravstveni negi. Predsednica zbornice zdravstvene nege Monika Ažman je za STA poudarila, da je v Evropi v zadnjih dveh letih približno 30 odstotkov medicinskih sester zapustilo ta poklic.

Na 115. generalni skupščini Evropske federacije združenj medicinskih sester, ki se je začela v četrtek in se bo zaključila danes, posebno pozornost namenjajo Evropski strategiji zdravstvene nege, katere namen je zagotoviti ljudem dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe v vseh življenjskih obdobjih.

Beseda med predstavniki članic federacije teče o sistemskih problemih zdravstvene nege. Velika izziva sta ohranjanje medicinskih sester v poklicu in pritegnitev novih medicinskih sester. Pričakovati je namreč, da se bo pomanjkanje delovne sile v zdravstveni negi zaradi težkih delovnih pogojev in nizkih plač v prihodnosti še poslabšalo, poleg tega se starajo tudi izvajalci zdravstvene nege in povečujejo potrebe po oskrbi.

Vsi predstavniki držav poudarjajo, da se je po pandemiji covida-19 "vse spremenilo", poudarja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Vrstijo se opozorila o izčrpanosti medicinskih sester. Tudi zaradi tega je v povprečju 30 odstotkov medicinskih sester v Evropi v zadnjih dveh letih zapustilo ta poklic.

Ob tem izpostavlja, da so medicinske sestre izjemno pomemben del zdravstvenega sistema vsake države, EU pa da je na to morda premalo pozorna. Predvsem pogreša vlaganja v dodatna izobraževanja medicinskih sester, tudi na področju naprednega znanja, dodatnih specializacij. Tako izobražene medicinske sestre bi lahko prevzele nekatere naloge zdravnikov.

Prav tako so po njenih besedah predstavnice vseh držav članic federacije izpostavile slabe delovne pogoje. Ob tem je spomnila na raziskavo Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, katere prvi rezultati so bili predstavljeni aprila in so pokazali, da več kot polovica medicinskih sester, ki delajo na internističnih in kirurških oddelkih v osmih slovenskih bolnišnicah in obeh UKC, razmišlja, da bi v naslednjem letu zamenjala službo.

Na skupščini pa so govorili tudi o primerih dobrih praks. Predstavnica Poljske je tako po besedah predsednice zbornice Ažman pojasnila, da so na Poljskem za skoraj 1000 medicinskih sester iz Ukrajine pripravili program dodatnega izobraževanja, saj si številne izmed njih zaradi razmer v domovini želijo delati v kateri izmed držav EU.

V Sloveniji pa so primer dobre prakse referenčne ambulante in vodenje kroničnih nalezljivih bolezni. Gre za model, ki je zanimiv in bi se ga posluževale tudi nekatere druge države EU, je dejala.

Ažman je kot pomembno izpostavila dejstvo, da generalna skupščina poteka prav v Sloveniji, prvič po epidemiji covida-19 tudi v živo: "Mogoče ravno zaradi naše lege, saj se nahajamo nekje na sredini med vzhodom in zahodom." V čast si šteje, da so v sredo gostili strateški forum za predstavnike držav Zahodnega Balkana.

Evropska federacija združenj medicinskih sester sicer skupaj zastopa tri milijone medicinskih sester v 36 državah.

PREBERITE TUDI:

• Vsi, ki se tako spoznajo na naše delo, naj preživijo en dan z nami v ambulanti
• Ob dnevu medicinskih sester: »Epidemija dokazuje, da smo temelj zdravstvenega sistema«
• Zgarane in podplačane