Prikrivani koronski dodatki

Slovenija je bila edina država, v kateri so v času epidemije javni uslužbenci – ne pa recimo najbolj obremenjeni v gospodarstvu, kot so bile trgovke – prejemali posebni dodatek za delo v tveganih okoliščinah. Ta dodatek je bil eden najdražjih ukrepov v boju proti epidemiji. Prejemali so ga policisti, vojaki, zdravniki, zaposleni v centrih za socialno delo in šolah, skupaj pa je ta ukrep stal več kot pol milijarde evrov. Največji delež od tega so sicer prejeli zdravniki. Nekaj tisoč zdravnikom je država za skupaj 17 mesecev epidemije izplačala 116 milijonov evrov dodatka.

Ta dodatek so namenjali bolj ali manj priložnostno in pogosto po političnem ključu. Ker se je z zahtevami po izplačilu vsakič znova moralo strinjati finančno ministrstvo, ki ga je vodil Andrej Šircelj (SDS), so občine, katerih župani prihajajo iz te stranke, lahko svojim uslužbencem zagotovile več nagrad, pa tudi nekatere institucije so pri izplačilih imele privilegije. Znan je primer revirnih gozdarjev, kjer je pod ministrico Aleksandro Pivec v prvem valu eden od njih prejel 5348 dodatka zaradi dela v gozdu. Poleg policistov so bili do koronskega dodatka upravičeni tudi vojaki, izrecno recimo tisti, ki so bili izpostavljeni velikemu tveganju pri varovanju državne meje, ali pa vojaki na straži. Naj ponovimo, da je šlo za dodatek zaradi epidemije.

Prav ta teden se je na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani začela obravnava spora, ki ga je proti državi sprožila neka uradnica zaradi po njenem nepravilnih izplačil koronskega dodatka. Uradnica – sicer članica Sindikata upravnih enot Slovenije – je namreč koronski dodatek, tako kot večina referentov in referentk po upravnih enotah, prejemala za 30 odstotkov delovnega časa, sama pa dokazuje, da je delo opravljala v nevarnih razmerah 100 odstotkov delovnega časa.

V Mladini smo o teh primerih večkrat pisali; med drugim smo za poimenski seznam 50 najvišjih prejemnikov zaprosili tudi UKC Ljubljana, a so nas tam na naše presenečenje zavrnili, češ da bi objavljeni seznam lahko povzročil motnjo v delovanju bolnišnice, »saj bi bili zaposleni določeno obdobje osredotočeni na odzive okolice glede javne objave njihovih dodatkov, namesto na svoje delo«. Informacijska pooblaščenka, pri kateri smo se pritožili, je utemeljitve kliničnega centra zavrnila, češ da gre v tem primeru absolutno za javne podatke: »Vedno obstajajo možnosti odziva okolice glede izplačevanja posameznih dodatkov ali že glede same višine plač funkcionarjev in javnih uslužbencev, saj je javni sektor zaradi porabe javnih sredstev veliko bolj pod nadzorom javnosti,« je zapisala, a se v UKC s tem niso strinjali.

Najeli so odvetniško pisarno, sprožili spor, v katerem so trdili, da po objavi imen in priimkov tistih, ki so prejeli najvišja plačila, ne moremo več pričakovati nadurnega dela in dela prek običajnega delovnega časa, da bi bilo takšno razkritje v nasprotju z nacionalnimi ukrepi in podobno. A se upravno sodišče z njimi ni strinjalo, češ da ni mogoče napovedati, kaj bo razkritje povzročilo, in da gre pri teh podatkih za javne informacije, vse drugo pa so špekulacije. Upravno sodišče je tako razsodilo, da mora ljubljanski univerzitetni klinični center Mladini poslati poimenski seznam svojih 50 zaposlenih, ki so v času epidemije prejeli najvišji koronski dodatek, kar so naposled v UKC tudi storili.

In katero ime je na prvem mestu, da bi njegova objava sprožila tako velik odziv? Večinoma gre za zdravnike specialiste, med njimi je le en specializant. Na prvem mestu je infektologinja Tadeja Kotar s klinike za infekcijske bolezni. Prejela je največ koronskega dodatka v državi, skupaj 84.246 tisoč evrov bruto. Na drugo mesto se je uvrstila infektologinja Natalija Planinc Strunjaš, ki je prejela 59.101 evro, na tretje mesto pa se je uvrstil infektolog Tomaž Vovko, ki je prejel 59 tisoč evrov dodatka. Od bolj izpostavljenih zdravnikov med epidemijo lahko omenimo še infektologinjo Matejo Logar, ki je bila tudi vodja vladne strokovne skupine za boj proti covid-19. Uvrstila se je na 19. mesto, prejela je 49.123 tisoč evrov dodatka bruto.

Vsem omenjenim smo poslali vprašanje o njihovi oceni glede upravičenosti teh izplačil, a se je z daljšim odgovorom odzvala le Kotarjeva. Pravi, da se je s covid-19 srečala 4. marca 2020, ko je prišel v Slovenijo prvi bolnik. Od tistega dneva naj bi brez prekinitve vse do danes zdravila okužene. »Kot infektologinja sem čas covida povsem namenila službi, ker so mi domače okoliščine to dopuščale. V tem času nisem bila na bolniški odsotnosti, nisem koristila dopusta, opravljala sem veliko dežurstev,« pojasnjuje razloge, zaradi katerih je v primerjavi z ostalimi dobila največ dodatka.

Pojasnila nam je še, da je delo opravljala brez pripomb, »saj verjamem v načelo, da je v izrednih razmerah epidemije nujna kolegialnost, požrtvovalnost in delo brez omejitev«. Na začetku tudi ni bilo nobene razprave o dodatkih, sama pa ni postavljala za delo nobenih pogojev: »Delo bi v enaki meri opravljala tako jaz kot mnogi moji sodelavci, ne glede na dodatke k plači.« Konec koncev pa infektologija v normalnih okoliščinah ne slovi po velikih zaslužkih, zaradi česar pri njej in ostalih infektologih denar nikoli ni bila glavna motivacija za delo – kar pač kaže že izbira te specializacije.

V UKC so bila zaradi opisanih razmer izplačila koronskega dodatka najvišja, a majhna niso bila niti v drugih bolnišnicah in pri zdravnikih drugih strok. Iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca so nam denimo odgovorili, da je njihov zaposleni anesteziolog Konrad Kuštrin, sicer tudi predsednik sindikata zdravnikov Fides, med epidemijo prejel skupaj 31 tisoč evrov dodatka za delo v tveganih razmerah (bruto). In sicer 13.770 evrov v prvem valu epidemije leta 2020 in 17.305 evrov v drugem valu epidemije leta 2021, dobival je po 1800 evrov bruto dodatka na mesec.

Koronski dodatki v UKC

Seznam petdesetih prejemnikov najvišjega koronskega dodatka med epidemijo v UKC Ljubljana

Priimek Ime Položaj Skupna vsota (v evrih) Opomba

KOTAR TADEJA infektologinja 84.246,70
PLANINC STRUNJAŠ NATALIJA infektologinja 59.101,90
VOVKO TOMAŽ infektolog 58.626,10 Ima s. p. od leta 2020 
PLUT SAMO gastroenterolog 58.465,20 Ima s. p. od leta 2021
KAPLAN PETRA internistka 58.154,20 Ima s. p. od leta 2015
KOLŠEK MICA infektologinja 57.309,30
BOGOVIČ PETRA infektologinja 57.188,10 
LUKIĆ MILICA infektologinja 56.280,20
ŽLIČAR MARKO anesteziolog 52.379,00
SALETINGER RAJKO infektolog 50.527,80
PETRIČ MIHA kirurg 50.513,70 PIRC DEJAN anesteziolog 50.057,90 Ima s. p. od leta 2019
IVANOVA ELEONORA anesteziologinja 49.737,90 Ima s. p. od leta 2015
BORŠOŠ IMRE otorinolaringolog 49.633,40 honorarni sodelavec Kirurškega sanatorija Rožna dolina
JEREB MATJAŽ infektolog 49.359,70
STUPICA DAŠA infektologinja 49.345,70
LOGAR MATEJA infektologinja 49.123,50
KŠELA JUŠ kardiovaskularni kirurg 49.107,80 Ima s. p. od leta 2018
PIKELJ PEČNIK ANDREJA infektologinja 49.014,30
CIGLAR TADEJA imunologinja 48.157,70
MAUČEC JOŽE otroški kirurg 47.692,60
GRASSELLI KMET NINA specialistka 47.025,00 intenzivne medicine
VLAHOVIĆ DUŠAN anesteziolog 46.911,50
GRAOVAC DRAGAN anesteziolog 46.668,00
PETROVIĆ IVAN anesteziolog 46.567,80
GUBINA MARTINA anesteziologinja 46.555,40
MRVAR BREČKO ANITA anesteziologinja 46.451,40 Je imela s. p. med letoma 2013 in 2018
LUŽAR TOMAŽ anesteziolog 46.133,50
VISOČNIK BOŽIDAR anesteziolog 45.766,50 Je imel s. p. med letoma 2010 in 2011
FURLAN MATEJ anesteziolog 45.590,60
PEČAVAR BLAŽ infektolog 45.256,70
ROJKO TEREZA infektologinja 44.800,30
VREČAR VESNA zdravnica specialistka 44.429,30
TERSEGLAV SIMON internist 44.316,40 Je imel s. p. med letoma 2009 in 2012
PTIČAR MAJA anesteziologinja 44.235,70 GRANDA AIDA pediatrinja 43.988,90
MIRKOVIĆ TOMISLAV anesteziolog 43.939,00 Ima s. p. oziroma anesteziološko ambulanto od leta 2007
KONTESTABILE BOJAN anesteziolog 43.659,20 Ima s. p. od leta 2008
BOZHINOVSKA MARIJA anesteziologinja 43.641,90 Ima s. p. od aprila letos
ŽIVKOVIĆ SAŠA anesteziologinja 43.551,10 Je imela s. p. med letoma 2007 in 2018
KOSMAČ NINA anesteziologinja 43.499,10 GROSEK JAN abdominalni kirurg 43.349,30
ROŽIČ MOJCA pediatrinja 43.322,90 KOŠIR BOŽIČ TAJDA zdravnica specializantka 43.258,50
VELENŠEK VERONIKA pediatrinja 43.233,10
PLANKAR SROVIN TINA pediatrinja 43.213,90
BEČANOVIĆ SLAVNIĆ DRAGICA anesteziologinja 42.983,30 Ima s. p. od februarja letos
BERGER JELENA anesteziologinja 42.853,90
KLEŠNIK MAŠA infektologinja 42.780,20
TUREL GABRIELE infektologinja 42.518,70