28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Janševi sodniki
Zahteva za izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec
Vrhovna sodnica Barbara Zobec
© Gašper Lešnik
Potem ko je leta 2016 Janez Janša novinarki Evgenijo Carl in Mojco Pašek Šetinc ozmerjal z odsluženima prostitutkama, je na njuno zahtevo potekalo več odškodninskih postopkov in tudi kazenski. Ta še vedno ni čisto zaključen. Janša je bil pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen, zdaj pa je (na vrhovnem sodišču) primer v roke dobila Barbara Zobec. Pravni zastopniki novinark menijo, da bi morala biti izločena iz odločanja v zadevi, saj bi lahko bila pristranska.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Vrhovna sodnica Barbara Zobec
© Gašper Lešnik
Potem ko je leta 2016 Janez Janša novinarki Evgenijo Carl in Mojco Pašek Šetinc ozmerjal z odsluženima prostitutkama, je na njuno zahtevo potekalo več odškodninskih postopkov in tudi kazenski. Ta še vedno ni čisto zaključen. Janša je bil pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen, zdaj pa je (na vrhovnem sodišču) primer v roke dobila Barbara Zobec. Pravni zastopniki novinark menijo, da bi morala biti izločena iz odločanja v zadevi, saj bi lahko bila pristranska.
Po pravnomočni obsodbi je Janšev odvetnik Franci Matoz na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri kakopak predlaga, da vrhovni sodniki obsodbo razveljavijo. Podobno zahtevo je Janša vložil tudi v orožarskem poslu Patria, ko je bil pred leti prav tako pravnomočno obsojen in je celo že prestajal zaporno kazen. Tedaj so vrhovni sodniki zahtevo zavrnili, sodbo pa so pozneje razveljavili ustavni sodniki.
Tudi tedaj, osem let je od takrat, je bila predlagana izločitev Zobčeve iz sodečega senata; predlagalo jo je tožilstvo. Vodstvo vrhovnega sodišča je izločitev tedaj zavrnilo, a tokrat imajo predlagatelji prepričljivejše argumente. Navajajo, da je njen soprog, tudi vrhovni sodnik Jan Zobec, v civilnih postopkih v tej zadevi pred vrhovnim sodiščem odločal že dvakrat, in to obakrat v prid Janezu Janši.
Zakonca Zobec ne skrivata privrženosti prvaku SDS. Jan Zobec je bil nekoč z glasovi SDS izvoljen za ustavnega sodnika. Pred dvema letoma je za ta ugledni položaj kandidirala Barbara Zobec, a od kandidature odstopila, ko se je izkazalo, da ima podporo le SDS in NSi, druge stranke pa njeni kandidaturi nasprotujejo prav zato, ker gre za očitno politično in strankarsko profilirano kandidatko.
Zakonca Zobec sta bila leta 2006 tudi v skupini petih vrhovnih sodnikov, ki so se vključili v predvolilno bitko na ljubljanskih županskih volitvah in podprli kandidaturo Franceta Arharja, kandidata združene desnice na čelu s SDS. Takrat je sodni svet odločil, da so ravnali v nasprotju s sodniško etiko. Večina sodnikov je bila za svojo zvestobo kasneje nagrajena – v času, ko je bila SDS na oblasti, so napredovali na najodgovornejše položaje v sodstvu. Recimo Mitja Deisinger in Jan Zobec sta postala ustavna sodnika, Janez Vlaj pa predsednik sodnega sveta.
Ko so v času sojenja v zadevi Patria pred sodišči potekali shodi v podporo Janši, se je na enem od teh pojavila vpadljivo velika fotografija Janše, ki se rokuje z nekdanjo ukrajinsko premierko Julijo Timošenko. Šlo je za sporočilo, da je slovenski pravosodni sistem enak ukrajinskemu, ki je Timošenkovo obsodil, da so se je politični tekmeci znebili. V rokah jo je držal Žiga Schäffer, sin vrhovne sodnice Barbare Zobec.
Pravzaprav je vprašanje, ali obstajata kak sodnik in sodnica, ki bi bila izpričano bolj naklonjena Janezu Janši, kot sta zakonca Zobec. In vprašanje je, kateri sodnik sploh pride v poštev za izločitev na podlagi politične pripadnosti, če v zadevah zoper Janšo to ni Barbara Zobec.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.