Referenduma ne bo

O pravicah gejev in lezbijk ne bomo ponovno odločali na referendumu

Izteka se rok za vložitev pobude ustavnemu sodišču, da bi to dokončno odločilo, ali bomo o izenačitvi pravic istospolnih parov s heteroseksualnimi znova odločali na referendumu. Tokrat ne bi glasovali o odločitvi politike, da te pravice izenači, pač pa kar o odločitvi ustavnega sodišča. Vodja svete vojne proti gejem in lezbijkam Aleš Primc pa je po drugi strani vseeno prepričan, da bodo volivci dobili priložnost in še v tretje vzpostavili diskriminacijo, ki jo je ustavno sodišče poleti odpravilo.

Primčevo združenje Gibanje za otroke in družine ima čas, da vloži pritožbo, do sobote, 12. novembra. Najverjetneje bo ta rok ujelo. Gre za postopek odločanja o sklepu državnega zbora, da o »spornem« zakonu ni dopustno glasovati na referendumu, ker to prepoveduje ustava. Med takšnimi zakoni je namreč tudi zakon, s katerimi se odpravlja neustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče. Natančno to se je zgodilo v primeru nedavne spremembe družinskega zakonika, s katero se uzakonja odločitev ustavnega sodišča. Ustavno sodišče bo imelo potem na voljo zgolj 30 dni, da o Primčevi zahtevi dokončno odloči.

Ustavno sodišče je julija letos sicer odločilo, da zakonska omejitev, da lahko zakonsko zvezo skleneta le moški in ženska, ni skladna z ustavo. Enako so odločili tudi glede posvojitev otrok. Sprememba družinskega zakonika, ki so jo spisali na ministrstvu za delo in jo je potrdil državni zbor, vsebuje zgolj dva vsebinska člena.

In sicer se odpravlja pogoj, da lahko zakonsko zvezo skleneta in zunajzakonsko skupnost tvorita le moški in ženska.

Nasprotniki LGBTI-skupnosti zdaj trdijo, da ustavno sodišče nikjer ni določilo, da se mora pogoj moškega in ženske izločiti iz pravil tudi za zunajzakonsko skupnost, in to naj bi bil dodatni del zakona, ki presega ustavno odločbo, zato naj bi se o zakonu lahko vseeno odločalo na referendumu.

Njihov argument ne zdrži. »Sporna« sprememba družinskega zakonika zgolj uzakonja odločbo ustavnega sodišča, nič več. In zunajzakonska skupnost? Ta je že zdaj v vsem (tudi glede posvojitev) izenačena z zakonsko skupnostjo. Ustavno sodišče je odločalo na podlagi ustavne pritožbe gejevskega para, ustavni sodniki pa hkrati zagotovo niso želeli, da bi državni zbor njihovo odločbo uveljavil tako, da bi za dobršen del istospolnih parov (za tiste, ki živijo v zunajzakonski skupnosti) ponovno uzakonil diskriminacijo, ki so jo komaj odpravili. Zagotovo niso želeli pravic, ki jih imajo vsi heteroseksualni pari, podeliti le poročenim istospolnim parom. Zato zagotovo ne bodo dopustili referenduma, na katerem bi se ponovno barantalo s pravicami skupine ljudi.

V tem primeru nasprotniki napovedujejo pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. Evropsko sodišče sestavljajo sodniki z različnimi svetovnonazorskimi pogledi, a kljub temu se še ni zgodilo, da bi to sodišče razveljavilo zakonodajo države članice, ki je izenačila pravice istospolnih in heterospolnih parov.

Ne nazadnje je te pravice izenačila večina držav članic EU.