Francoski Angleži

Nenavadno kraljestvo, ki so mu Plantageneti vladali le dva rodova

Pri prodajalcih časopisov (in v naši spletni trgovini) lahko kupite posebno izdajo Mladine ZGODOVINA BRITANSKE MONARHIJE, ki razkriva, kaj sploh je britanska monarhija in kako deluje. Besedila so napisali vodilni evropski zgodovinopisci in znanstveniki, že v Nemčiji, kjer je najprej izšla, pa je naletela na izredno močan odziv javnosti, prav tako pa seveda tudi v Veliki Britaniji. V članku z naslovom Družinska tragedija Georg Bönisch piše o tem, da sta bila Rihard Levjesrčni in Ivan Brez dežele dva izmed sinov Henrika Plantageneta. Žal so bili nenehno v sporu.

"Mogočne dinastije so v zgodovino zapisala slavna imena. Karolinge Karel I., Welfovce grof Welf I., Kapetinge Hugo Capet, eden najlegendarnejših francoskih vladarjev. Staufovcem, vodilni eliti, pa je ime dal njihov geografski izvor. Pri Plantagenetih, rodbini, ki je v visokem srednjem veku štela med najpomembnejše, pa je malce drugače. Angleški kralji Henrik II., Rihard Levjesrčni, Ivan Brez dežele so govorili okcitansko. Bili so upravitelji dežele, kjer so se le redko zadrževali, izurjeni bojevniki, a tudi kultivirani možje, ljubitelji umetnosti. Rihard Levjesrčni je koval rime in pisal krajše skladbe."

"Henrik je anžujsko kraljestvo vodil 35 let. Bil je eden najmogočnejših angleških kraljev, končal pa je kot odvržena lutka, oblečen v preprosto srajco in spodnjice."

Georg Bönisch

"Nenavadno kraljestvo, ki so mu Plantageneti vladali le dva rodova, se pri njih namreč imenuje povsem drugače: anžujsko. Od tam namreč Plantageneti prihajajo: iz pokrajine Anžu (franc. Anjou) ob spodnjem toku Loare. Francoski Angleži torej, in njihov prvi kralj, Henrik II., je ob Temzi hitro ustanovil največji kraljevi dvor v Evropi – ki je cvetel, dokler se njegovi potomci niso začeli spopadati za njegovo zapuščino. To je bil začetek konca," piše Bönisch.

POSEBNO ŠTEVILKO MLADINE NAROČITE NA TEJ SPLETNI POVEZAVI >>