Luka Volk

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Svet

Poveličevanje nacizma

Bi tudi v Sloveniji potrebovali poseben zakon, ki bi prepovedoval poveličevanje nacizma?

Tvit, ki slavi Adolfa Hitlerja

Tvit, ki slavi Adolfa Hitlerja
© Arhiv Mladine

Sosednja Avstrija namerava zaostriti zakonodajo, ki prepoveduje rabo nacističnih simbolov. Nekateri so, podobno kot v Nemčiji, prepovedani že od konca druge svetovne vojne, med njimi recimo nacistični pozdrav, z novim predlogom pa bi se prepoved še razširila. Prepovedana bi bila vsakršna trivializacija holokavsta, pa tudi posest nacističnih spominkov.

Poveličevanje nacizma in trivializacija holokavsta nam sicer nista tuja niti v Sloveniji. Pred leti je po spletu zakrožila fotografija nacistične zastave, izobešene na balkonu v Ljubljani. O resničnosti holokavsta je v preteklosti podvomil ustanovitelj Nacionalne tiskovne agencije (NTA) Aleš Ernecl. Podobno je storil odgovorni urednik NTA in predstavnik tako imenovanih rumenih jopičev Urban Purgar, ki je lani dodatno razburil javnost z zapisom: »Hitler je heroj.« Član rumenih jopičev Julijan Recko pa je na enem od petkovih protestov iztegnil desnico v nacistični pozdrav.

Podobni ekscesi gredo praviloma mimo nekaznovani ali pa se obravnavajo zgolj kot kršenje javnega reda in miru. Na vrhovnem državnem tožilstvu podatka, koliko obravnavanih kaznivih dejanj je vključevalo elemente poveličevanja nacizma, nimajo.

Pa bi Slovenija v resnici potrebovala poseben zakon, ki bi prepovedal poveličevanje nacizma? Dr. Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, meni, da ne. Raje kot sprejemanje novega zakona bi podprl »krepitev in resno jemanje veljavne zakonodaje, da ne ostane zgolj mrtva črka na papirju«. Potrebno je dobro uveljavljanje zakonodaje v praksi, tudi 297. člena kazenskega zakonika, ki že prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Vendar se, tako dr. Završnik, »prepogosto razume na način, da je kaznivo dejanje izvršeno šele, ko pride tudi do dejanskega fizičnega nasilja«. V tem členu je namreč jasno navedeno, da mora biti dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali – in ta ali je bistven in pogosto spregledan – se z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev javno širijo ideje o večvrednosti ene rase ali se zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja holokavst.

Podobno menijo tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer dodajajo, da kazenski zakonik v inkriminaciji sicer ne uporablja besede ’nacizem’, da pa kot kaznive že določa različne oblike manifestacij, ki so lahko značilne tudi za nacizem. Zato po njihovem mnenju posebne spremembe na tem področju niso nujne.

So pa na ministrstvu pred kratkim pripravili predlog novele kazenskega zakonika, ki bi v primerih, ko je nagib za storitev kaznivega dejanja narodnostna, rasna, verska, etnična pripadnost ali katerakoli druga osebna okoliščina oškodovanca, sodišče to vedno upoštevalo kot oteževalno okoliščino pri določanju kazni storilcu v konkretnem primeru. Vlada je predlog že sprejela, potrditi ga morajo še poslanci v državnem zboru.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.