Jure Trampuš

 |  Mladina 48  |  Politika

Svoboda brez Twitterja

Največja vladna stranka je zapustila Twitter

Svobode ni več na Twitterju, zato pa v stranki radi ustvarjajo kratke posnetke na TikToku

Svobode ni več na Twitterju, zato pa v stranki radi ustvarjajo kratke posnetke na TikToku
© TikTok, Svoboda

Gibanje Svoboda je sporočilo, da zapušča Twitter. Težave s tem družabnim omrežjem je imelo že prej, njegov račun tri tedne ni deloval zaradi »tehnične napake« – zaplet je nastal, ker je stranka pri ustvarjanju profila kot dan rojstva izbrala datum nastanka, to pomeni, da je bila mladoletna –, zdaj pa ga zapušča za vedno. Razlog za slovo naj bi bilo, tako pravijo predstavniki stranke, sovražno okolje, ki se širi po njem.

Marko Plahuta, programer, ki v prostem času analizira slovenski Twitter, je ugotovil, da je aktivnih uporabnikov slovenske tvitosfere razmeroma malo, od deset do 15 tisoč, hkrati pa je slovenski Twitter polariziran, vse polno je lažnih profilov, ki se aktivirajo ob vsakem pomembnem političnem dogodku. Lahko bi rekli, da je toksičen, daleč od vsebinskih razprav, v njem se kopičijo žalitve in zavajanje. A njegov vpliv ni majhen, predvsem zato, ker ekstremne izjave povzemajo tudi klasični mediji in druga družabna omrežja.

Gibanje Svoboda je zapisalo, da ima dovolj: »V Sloveniji Twitter aktivno uporablja zgolj ozek krog ljudi, hkrati pa se je sprevrgel v družbeno omrežje, ki so ga določene skupine – predvsem gre za člane in podpornike nekaterih političnih strank – zlorabile za poglabljanje polarizacije, širjenje lažnih novic, manipulacij, diskreditacij, žalitev in celo sovražnega govora. Glede na ravnanje in napovedi novega lastnika oziroma vodstva Twitterja pa lahko pričakujemo, da bodo nedostojni komunikaciji in sovražnemu govoru še dodatno odprli vrata.« Gibanje Svoboda sicer ostaja aktivno na drugih družabnih omrežjih, na Facebooku, Instagramu, TikToku.

Druge stranke se Svobodi za zdaj niso pridružile. Stranka SDS naj bi imela na Twitterju skoraj 29 tisoč sledilcev, v zadnjih 13 letih pa je proizvedla 78.800 tvitov. Podatki so pri Janezu Janši še zanimivejši, sledilo naj bi mu več kot sto tisoč ljudi, po podatkih sledilnika Maršal Tvito, zabavnega projekta, ki samodejno zbira in spremlja Janševo aktivnost na Twitterju, pa je v zadnjih treh mesecih na tem družabnem omrežju v povprečju preživel uro in 53 minut na dan, vsak dan je v povprečju objavil, poobjavil ali komentiral sto tvitov.

Odgovor na vprašanje, zakaj imajo politiki Twitter tako radi, je preprost. V dobrih starih časih klasičnih medijev so morali sklicevati tiskovne konference, na njih so predstavljali svoja mnenja, odgovarjati so morali na vprašanja novinarjev, tudi na tista, ki jih niso želeli slišati. Pravila na Twitterju so drugačna, politiki tam samo sporočijo svojo misel in s tem se komunikacija konča, trditev jim ni treba pojasnjevati, ni prave razprave, ni preverjanja. Komunikacija poteka tako, kot si želi politik, praviloma v eni smeri, praviloma enostransko. Zato ga je tako zelo rad uporabljal Donald Trump, zato ga tako zelo rad uporablja Janez Janša. Twitter ni odpiranje družbe, ni pot do boljših informacij in obveščenosti, Twitter je postal gojišče laži in sovraštva. In to ne zaradi algoritmov, pač pa zaradi ljudi, ki so ga zlorabili. Nekaj so k temu pripomogli tudi ustvarjalci te platforme, ki niso želeli nadzirati razprave. Zaradi Elona Muska bo moderiranja vsebine še manj.

V nedeljo pozno zvečer so pred stavbo RTV Slovenija slavili novinarji informativnega programa. Upravičeno, bil je velik dan, zmagali so v pomembni bitki. Med drugimi je govoril tudi Sekumady Condé, voditelj in novinar, zahvalil se je vsem, ki ustvarjajo televizijski program, od lučkarjev do scenskih mojstrov. Končal je z besedami Janeza Čučka: »Ostanite še naprej z nami.« Posnetek nastopa je bil objavljen tudi na Twitterju, ogledalo si ga je veliko ljudi. A seveda so se pod njim takoj pojavili žaljivi in rasistični komentarji anonimnežev.

Si res želimo sodelovati v takšni razpravi?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.