Uredništvo

 |  Družba

Osemdeseta / »Po Titovi in Kardeljevi smrti politikov z jugoslovansko karizmo ni več«

IZJAVA DNEVA

"Osnovna značilnost 80. let na federalni ravni je, da po Titovi in Kardeljevi smrti politikov z jugoslovansko karizmo ni več, nimamo pa niti čistih federalnih funkcij. To se najbolj kaže skozi poseben odnos do Beograda, kamor so politiki hodili zato, da so predstavljali svoje republike, tudi slovenski, in to je bilo običajno od ponedeljka do četrtka."

"Veste, kako se politika dela? Ljudje se morajo družiti, hoditi na skupne dogodke. Na ta način ni Beograda nihče več čutil, še hujše pa je, da je Beograd, ki je bil vedno gostoljubno mesto, postal sovražno mesto, prizorišče najbolj nacionalističnih mitingov, na katerih so izzivali slovenske in albanske politike."

"Jugoslovanska ljudska armada je bila sedma republika v Jugoslaviji. Ni imela političnega nadzora, predstavljala si je, da je zadnji branik Jugoslavije. Predsedstva SFRJ ni priznavala kot vrhovnega poveljnika, imela pa je ustavno vlogo varuha notranje ureditve."

(Zgodovinar dr. Božo Repe na okrogli mizi Jugoslavija: poslednje poglavje 1980–1991 v Ljubljani, kjer so se zbrali zgodovinarji iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Slovenije, ki so sodelovali pri nastanku istoimenske knjige, o tem, kako se dela politika; via MMC RTV Slovenija)

Josip Broz Tito in Edvard Kardelj

Nekdanji predsednik SFRJ Josip Broz - Tito in Edvard Kardelj, ideolog jugoslovanskega samoupravljanja in drugi najmočnejši politik nekdanje socialistične Jugoslavije
© Arhiv Mladine

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.