Vrhovna sodnica Barbara Zobec izločena iz odločanja o Janezu Janši

Pristranska sodnica?

Da sta vrhovna sodnika, zakonca Jan in Barbara Zobec, politično jasno profilirana in da sta privrženca Janeza Janše, niti sama ne skrivata. Zdaj je temu posredno, a uradno pritrdil tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ko je Zobčevo izločil iz odločanja o zadevi, povezani z Janšo.

Ta je bil zaradi zapisa na Twitterju, da sta novinarki RTV Evgenija Carl in Mojca Pašek Šetinc »odsluženi prostitutki«, v več sodnih postopkih. V kazenskem je bil pravnomočno obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni, na odločitev pa je vložil še zadnje razpoložljivo pravno sredstvo – zahtevo za varstvo zakonitosti. O tem zdaj odloča vrhovno sodišče v tričlanskem senatu kazenskih sodnikov. Kot članica senata je bila v tej zadevi predvidena tudi Barbara Zobec, a zagovornik novinark Stojan Zdolšek je vložil zahtevo po izločitvi. V njej je kot glavni razlog za sodničino domnevno neprimernost v tej zadevi zapisano, da je njen soprog Jan Zobec v isti zadevi, le da v primeru odškodninskih tožb, že odločal na istem sodišču. Poleg tega je v nasprotju s sodobnim razumevanjem svobode govora odločil Janši v prid.

Predlog za izločitev Barbare Zobec iz odločanja o Janezu Janši je bil v preteklosti že podan, pred osmimi leti ga je podalo tožilstvo v zadevi orožarskega posla Patria. Tedanja podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je zahtevo zavrnila, saj je menila, da ni dovolj razlogov, ki bi kazali na njeno pristranskost. Dejstvo, da je pred leti skupaj s soprogom podpisala kandidaturo skupnega kandidata desnice za predsednika republike Franceta Arharja, in drugi izrazi politične pripadnosti SDS očitno niso bili dovolj.

A odtlej se je zgodilo marsikaj. Zobčeva je kandidirala za ustavno sodnico, potem pa od kandidature odstopila, ko je ugotovila, da ima premalo podpore za izvolitev, saj sta ji jo izrekli le SDS in NSi, druge koalicijske partnerice v Janševi vladi pa ne. Pomembna utemeljitev za njeno izločitev je odločanje njenega moža v tej zadevi.

Predsednik vrhovnega sodišča se je v podrobno obrazloženem sklepu osredotočil le na sorodstveno povezavo. Med drugim je zapisal, da ni pomembno zgolj, da je po njegovem mnenju zagotovljeno nepristransko sojenje, pač pa da je pomemben videz (ne)pristranskosti, ki se lahko ustvari v javnosti. »Zunanji, objektivni, razumen posameznik bi lahko življenjsko pričakoval, da bi že sprejeta pravna stališča in vrednotenja enega zakonca o istem historičnem dogodku lahko vplivala na odločitev drugega zakonca v drugi zadevi,« piše Florjančič in dodaja, da bi se zaradi tega »v javnosti lahko ustvaril vtis, da izločevana sodnica v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev, to bojazen pa je v kontekstu specifičnih pojasnjenih okoliščin predmetnih sodnih zadev šteti kot objektivno upravičeno«.

Predsednik vrhovnega sodišča je ugodil zahtevi za izločitev, kot je zapisal, pa ji »ne nasprotuje niti sama sodnica in daje prednost prepričanju stranke, da ji bo zagotovljeno nepristransko sojenje«.