Zelen december, zažgano poletje
Matt Howard / Unsplash
Preteklega leta niso zaznamovali le visoke temperature in ekstremni vremenski pojavi, pač pa tudi obsežni požari v naravi. Tudi pri nas; z grozo smo spremljali največji požar v zgodovini države.
Požari v naravi so hkrati vzrok in posledica katastrofalnih podnebnih sprememb. Podatki evropskega programa za spremljanje atmosfere Kopernikus kažejo, da so požari v naravi leta 2021 proizvedli skoraj 150 % več emisij kot vsa (ostala) fosilna goriva skupaj. Lani gotovo ni bilo nič bolje, prej obratno: na Hrvaškem je zgorelo skoraj 33.000 hektarjev, dvakrat več od letnega povprečja, v Franciji več kot 66.000 hektarjev, štirikrat več od letnega povprečja, v Španiji več kot 306.000 hektarjev, trikrat več od letnega povprečja. Gorelo je tudi drugod: v obeh Amerikah, v Afriki, Aziji in Avstraliji, celo na Arktiki.
Edini del Zemlje, ki ne pozna požarov v naravi (pozna pa tiste, ki jih povzroči človek), je Antarktika, a ker se hitro segreva, lahko v prihodnosti zagori tudi tam, kjer je zdaj samo led.
Agrument ustvarja Danes je nov dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.