Uredništvo

 |  Družba

Protest proti izsekavanju Rožnika

Nestrinjanje s prekomernim posekom mogočnih dreves v zavarovanem krajinskem parku na Rožniku

Protest so organizirali člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost in skupina Protestival.

Protest so organizirali člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost in skupina Protestival
© Črt Piksi

Včeraj se je pred Gradom Tivoli zbralo približno 50 prebivalk in prebivalcev Ljubljane, ki so izrazili jasno nestrinjanje s prekomernim posekom mogočnih dreves v zavarovanem krajinskem parku na Rožniku. Protest so organizirali člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost in skupina Protestival.

Od Mestne občine in Zavoda za gozdove zahtevajo takojšnjo ustavitev sečnje ter odprtje interdisciplinarne razprave, ki bo vključujoča in odprta alternativnim mnenjem, brez diskreditiranja. "Nadaljnji ukrepi naj bodo usklajeni s širšim krogom strokovnjakov različnih ved. Prav tako zahtevajo transparentno komuniciranje z Ljubljančankami in Ljubljančani. Pristojni naj stopijo pred javnost in predstavijo razloge za takšne posege," so zapisali organizatorji protesta in dodali, da smo zopet priča neustreznemu gospodarjenju z gozdom v javno dobro na javnih površinah. Pozvali so, naj se te prakse spremenijo. 

Ob tem so izpostavili utemeljitve, zakaj do izsekavanja ne bi smelo priti. Med razlogi so našteli pomlajevanje gozda, saj bukev obstaja že 30 milijonov let in se je sposobna pomlajevati sama, obenem pa je njena življenjska doba več kot 200 let. "V tem času se drevesa pogosto srečajo z neugodnimi rastnimi razmerami, vendar imajo sposobnost regeneracije, če jim le pustimo čas. Ta čas so drevesom vzeli," so poudarili protestniki in protestnice. 

"Imeli smo učbeniški primer starega gozda, z neizmerljivim izobraževalnim potencialom, sedaj pa imamo eno navadno poseko."

Rudi Kraševec,
biolog in ekolog

Izpostavili so tudi podnebno vlogo dreves, saj je največje skladiščenje ogljika prav v starih gozdovih z veliko odmrle biomase. In največjo regulacijo podnebja omogočajo ravno stari lesni sestoji, mladovje in gozdni sestoj, ki so ga ustvarili, pa te vloge ne bo opravljal do konca naših življenj, so dodali organizatorji protesta. 

"Imeli smo učbeniški primer starega gozda, z neizmerljivim izobraževalnim potencialom, sedaj pa imamo eno navadno poseko," je povedal biolog in ekolog Rudi Kraševec.

© Črt Piksi

Sanja Fidler iz Protestivala je na protestu dejala: "Zagotovo je treba odstraniti bolna drevesa, če jih ni mogoče pozdraviti, vendar teh ni 389, kot jih je predvidenih za posek. Padajo stoletne veličastne bukve, padajo tudi mlajša drevesa, ostajajo samo majhna, komaj nekaj let stara drevesca, ponekod še to ne več. Iz izjav pristojnih v oddaji Tednik smo lahko izvedeli, da je sanitarne sečnje okrog 20%, kar pomeni, da se seka več kot 300 popolnoma zdravih odraslih dreves. Ali ni ravno podnebna kriza čas, ko je treba posebej varovati vsako odraslo zdravo drevo, tudi če raste nekoliko postrani? Že danes, še bolj pa v naslednjih desetletjih bodo namreč ta velika drevesa še posebej dragocena pri ohlajanju mesta. Sprašujemo se, kako se bodo mlada drevesca, ki so ostala, obdržala v času, ko se bo kriza stopnjevala in se bo mesto še bolj pregrevalo. Rožnik je naš gozd in v našem imenu naj se z njim upravlja transparentno, spoštljivo, premišljeno in vključujoče!"

"Razumemo, da je posek sledil gozdarski doktrini, hkrati pa vemo, da tudi med gozdarji obstajajo pomisleki glede pomanjkljivega upoštevanja vseh funkcij gozda pri presoji o obsegu in načinu poseka ter mnenja, da bi lahko mestni gozd na Rožniku gotovo učinkovito pomlajevali tudi bolj počasi in dolgoročno vsestransko vzdržno."

Maja Simoneti,
krajinska arhitektka in urbanistka

Primož Ribarič, meteorolog, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost, je dejal, da za omejitev globalne povprečne temperature na največ 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo bi morala Slovenija podnebno nevtralnost doseči že do leta 2040. "Prepogosto pozabljamo na naš največji naravni zaklad - gozd. Drevesa z gozdovi so v urbanem okolju iz klimatološkega vidika nosilci vsaj treh osnovnih funkcij - blaženja podnebnih sprememb s ponori ogljika iz toplogrednih plinov (CO2) v ozračju v lesno biomaso, hlajenja zraka v vročih obdobjih za do nekaj stopinj Celzija (2 do 8 °C) in posledično zmanjševanjem vplivov mestnih toplotnih otokov na živelj ter čiščenja onesnaženega zraka (z vzdrževanjem zdravega okolja s filtracijo onesnaževal, prahu, finih delcev, škodljivih plinov iz ozračja). Ne smemo pa zanemariti pomena gozda in pestrega gozdnega rastlinstva v vlogi naravnega zadrževalnika vode in kot ščita pred močnejšimi vetrovi.”

© Črt Piksi

Po mnenju krajinske arhitektke in urbanistke Maje Simoneti, IPoP, težko razumejo, da se v osrednjem mestnem parku izvajajo tako zelo veliki posegi, ne da bi bili obiskovalci parka in prebivalci mesta nanje dobro pripravljeni. "Pomembno se zdi izpostaviti dve stvari. Najprej to, da imamo ljudje pravico biti obveščeni o dogajanju v svojem bivalnem okolju, da to pravico opredeljuje Aarhuška konvencija in varuje Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic. Glede tega je vredno dodati, da sodelovanje javnosti pri odločanju o posegih v javni prostor, kakršen je mestni gozd, razumemo ne le kot priložnost za legitimacijo posegov, ampak tudi kot izhodišče za to, da javnost postane partner občine in upravljavca pri varstvu in urejanju javnega prostora. Pravočasno participacijo javnosti pri obnovi narave v gozdnem prostoru predvideva tudi predlog nove evropske uredbe o varstvu narave. Ta isti pomemben evropski dokument v nastajanju govori o pomenu različno starih dreves v gozdu in o pomenu povečanja propadajočih stoječih in ležečih dreves. V tem duhu ocenjujemo, da je aktualni poseg v gozd na Rožniku premalo upošteval vplive poseka na naravo v gozdu in tudi na ekološke ter okoljevarstvene in družbene funkcije gozda."

"Opozoriti želimo, da je mestni gozd prostor, ki zagotavlja mestu in prebivalcem različne koristi, prav zato pa morajo biti načrti upravljanja dobro premišljeni z vseh potrebnih vidikov, ne zgolj z gozdnogojitvenega."

"Opozoriti želimo, da je mestni gozd prostor, ki zagotavlja mestu in prebivalcem različne koristi, prav zato pa morajo biti načrti upravljanja dobro premišljeni z vseh potrebnih vidikov, ne zgolj z gozdnogojitvenega. Razumemo, da je posek sledil gozdarski doktrini, hkrati pa vemo, da tudi med gozdarji obstajajo pomisleki glede pomanjkljivega upoštevanja vseh funkcij gozda pri presoji o obsegu in načinu poseka ter mnenja, da bi lahko mestni gozd na Rožniku gotovo učinkovito pomlajevali tudi bolj počasi in dolgoročno vsestransko vzdržno. Pozivamo k izboljšanju prakse upravljanja z mestnim gozdom in Mestni občini Ljubljana priporočamo, da aktivno vključi uporabnike in prebivalce v procese upravljanja, kar pa seveda priporočamo tudi Zavodu za gozdove,” je še povedala Simoneti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.