Peter Petrovčič

 |  Mladina 3  |  Politika

Odškodninske tožbe protestnikov

Tokrat se ne bo država spravljala nad protestnike, pač pa oni nadnjo 

Petkov protivladni protest na Trgu republike

Petkov protivladni protest na Trgu republike
© Borut Krajnc

Na notranjem ministrstvu so pred časom opravili najobsežnejši strokovni nadzor nad delovanjem policije v zgodovini; preverjali so ravnanje policije na najbolj izpostavljenih protivladnih protestih v času prejšnje vlade. Poročilo na kar 161 straneh je zbirka različnih nepravilnosti, pa tudi nesorazmernega in nezakonitega ravnanja policije, katerega posledica so bile kršitve človekovih pravic konkretnih udeležencev protestov. Na prvi pogled se zdi, da gre za primerno podlago za odškodninske tožbe zoper državo.

V poročilu namreč država sama priznava, da je kršila človekove pravice. Če omenimo le najbolj neprimerno ravnanje policije, je recimo v celoti protizakonito uporabljala vodni top, kadar je v vodo primešala solzivec, saj za to nima podlage v zakonu. Nezakonita je bila uporaba vodnega topa nasploh tudi vedno, kadar policija množice ni pozvala, naj se mirno razide, preden je nadnjo poslala top. Poleg tega je to prisilno sredstvo, namenjeno izključno obvladovanju množic, nezakonito uporabljala zoper posameznike, ki sploh niso bili del množice in niso niti kršili javnega reda in miru, ter celo zoper vidno bolne osebe.

Nezakonito pa je policija ravnala tudi na povsem mirnih protestih. Nesorazmerno in s tem nezakonito je bilo prisilno odstranjevanje nekaj deset bralcev ustave, ki so posedli na Trgu republike in na glas brali ustavo. Ob drugi priložnosti je več mirnih protestnikov brez razloga pridržala in odpeljala na policijsko postajo ter jih tam tudi zadrževala brez zakonitega razloga.

Pri Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je zastopala več protestnikov, pojasnjujejo, da bodo »še natančno preučili možnosti vložitve tožb. Menimo pa, da obstajajo dobre možnosti za uspeh s tožbami. Sklepamo, da v večini primerov odškodnine ne bodo zelo visoke. Namen odškodnine je posamezniku zagotoviti zadoščenje, ki ustreza teži in obsegu pretrpljene škode.« Tudi odvetnik Dino Bauk, ki je prav tako zastopal več protestnikov, se strinja, da je to poročilo spodobna podlaga za odškodninske tožbe zoper državo, da pa bo »seveda treba dokazati škodo« in da »bodo odškodnine bolj simbolične, a da v resnici prav za to gre. Za to, da se na simbolni ravni pokaže, da je policija ravnala narobe.«

Za tožbo zoper državo se je že odločila vsaj ena od njegovih strank, to je Marin Medak, eden izmed štirih protestnikov na mirnem protestu pred ministrstvom za okolje maja 2020, ki jih je policija pridržala in odpeljala na policijsko postajo, ker naj ne bi želeli izkazati istovetnosti. Tam so jih zadrževali celo po tem, ko je bila njihova istovetnost že ugotovljena in so torej prenehali razlogi za pridržanje.

Medak je sicer zoper policijsko ravnanje že tedaj vložil zahtevo za sodno varstvo in na sodišču v celoti uspel. Sodišče je odločilo, da so bile vse kazni, za neupoštevanje ukaza policista, za neupoštevanje ukaza varnostnika in za zavračanje identifikacije v skupni višini 600 evrov, nezakonite. »Pritožili smo se samo zame, vse skupaj me je stalo več, kot bi me stalo plačilo polovičke, torej 300 evrov. Drugi niso imeli sredstev, da bi si lahko privoščili iskanje pravice na sodišču,« pravi Medak in dodaja, da se je zdaj za tožbo zoper državo odločil, »da se takšne stvari ne bi več dogajale, predaleč je šlo vse skupaj. Ne sme biti normalno, da te policija lahko brez zakonitih razlogov pridrži in odpelje.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.