Sindikati / »Že vseskozi se zavzemamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«

Sindikalne centra opozarjajo, da se kljub dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju povečujejo tako imenovana "plačila iz žepa za zdravstvene storitve", kar še povečuje neenakost glede dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev

Sindikalne centrale so v sporočilu za javnost "z veliko pozornostjo in zaskrbljenostjo" zapisale, da spremljajo napovedi Golobove vlade o zdravstveni reformi. "Kot eden od socialnih partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu ter kot predstavniki aktivnih zavarovancev v skupščini ZZZS že dolga leta opozarjamo, da je stanje v zdravstvu več kot samo resno in da so nekatere spremembe nujne. A temeljna usmeritev vlade ter vseh odločevalk in odločevalcev mora biti krepitev in utrjevanje javnega zdravstva," so zapisali sindikati in poudarili, da je dostopnost do zdravnika na primarnem nivoju ter skrajšanje čakalnih vrst predpogoj za "pravočasno zdravstveno oskrbo". 

V sporočilu za javnost so zapisali, da je oboje močno odvisno od javne mreže zdravstvenih storitev in učinkovitega upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, vendar pa obenem opozarjajo na dejstvo, da je za navedeno ključno tudi "jasno in dosledno ločevanje javnega in zasebnega zdravstva", zato ocenjujejo, da je problematično dejstvo, da se slednje glede na časovnico postavlja na rep prioritet zdravstvene reforme.

"Obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je oblika socialnega zavarovanja, zato zanj ne morejo veljati tržna pravila, ki se jih poslužujejo komercialne/zasebne zavarovalnice. Odločno zavračamo ideje nekaterih, da bo upravljanje vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje bolj učinkovito, če bo prepuščeno trgu – konkurenci več zasebnih zavarovalnic. Izkušnje »prostovoljnega« dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kažejo, da tovrsten način zavarovanja in upravljanja ni niti učinkovit niti solidaren, še manj pa transparenten. Zato se že vseskozi zavzemamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DPP)," so izpostavili sindikati in dodali, da je iz podatkov razvidno, da se kljub DPP povečujejo tako imenovana "plačila iz žepa za zdravstvene storitve", kar po njihovem še povečuje neenakost glede dostopa do ustreznih zdravstvenih storitev. 

"Aktivni zavarovanci (zaposleni) vplačujejo daleč največji delež prispevkov za zdravstveno zavarovanje v zdravstveno blagajno, zato bomo sindikati, kot njihovi predstavniki vztrajali, da morajo imeti aktivni zavarovanci tudi možnost odločanja na vseh nivojih upravljanja."

Sindikalne centrale

V sporočilu za javnost so dodali, da bi v tej luči bi pričakovali jasnejšo opredelitev do ohranitve obstoječe košarice pravic zdravstvenega zavarovanja, ki se po njihovem prepričanju ne bi smela krčiti.

"Podpiramo napovedi ministra za zdravje o nujni digitalizaciji ter večji transparentnosti delovanja ZZZS in celotnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, hkrati pa se sprašujemo, kaj pomenijo »strukturne spremembe ZZZS«, ki jih napoveduje. Aktivni zavarovanci (zaposleni) vplačujejo daleč največji delež prispevkov za zdravstveno zavarovanje v zdravstveno blagajno, zato bomo sindikati, kot njihovi predstavniki vztrajali, da morajo imeti aktivni zavarovanci tudi možnost odločanja na vseh nivojih upravljanja," so še zapisali v sindikalnih centralah.

Pridali so, da od Golobove vlade in ministra za zdravje pričakujejo, da jih seznani s konkretnimi načrti glede »strukturnih sprememb ZZZS«. Vlado pa obenem pozivajo, da v najkrajšem možnem času predvideno zdravstveno reformo predstavi Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) ter da, v skladu s pravili o delovanju ESS, začnejo usklajevanje predvidenih rešitev vseh socialnih partnerjev in vlade.

"Na ta način bo dosežen potreben širok družbeni konsenz glede vsebine zdravstvene reforme in prava transparentnost ter možnost zagovarjanja interesa ljudi, torej tistih, ki jim je javni zdravstveni sistem namenjen," so sklenili v javnem pismu, pod katerega so se podpisali vodje Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost, Slovenske zveze sindikatov Alternativa in Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost.