Peter Petrovčič

 |  Mladina 4  |  Politika

Gospodar sodnih postopkov / Porazi ali zmage Janeza Janše na sodišču? 

Težko bi v domači politiki in v širšem evropskem prostoru našli politika, ki bi imel v danem trenutku odprtih toliko zadev pred sodišči kot nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša

Janševa podpornica med sojenjem v zadevi Patria

Janševa podpornica med sojenjem v zadevi Patria
© Uroš Abram

Težko bi v domači politiki in v širšem evropskem prostoru našli politika, ki bi imel v danem trenutku odprtih toliko zadev pred sodišči kot nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša. Koliko zadev ima odprtih ta čas, ve le sam. Trenutno sta največ pozornosti deležni njegova odškodninska tožba zoper državo zaradi zadeve Patria in kazenska zadeva Trenta, v kateri je obtožen zlorabe položaja.

V odškodninski tožbi Janša zahteva odškodnino od države, ker je bil protipravno zaprt 176 dni. Pravnomočno obsodbo zoper njega in soobtožena Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča v korupcijskem orožarskem poslu s finskimi oklepniki je naknadno in precedenčno razveljavilo ustavno sodišče ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje, za katero pa je ostalo le še nekaj dni časa, zato je zadeva zastarala. Prav tako zaprta Krkovič in Črnkovič sta se z državo pogodila za 60 tisoč in 63 tisoč evrov odškodnine. Janša zahteva skoraj milijon evrov, in to od države in tudi neposredno od tožilke v zadevi ter sodnikov, ki so na različnih stopnjah sodelovali pri sojenju.

V tem delu je sicer sodeča sodnica Tanja Bizjak njegovo tožbo pred dnevi že zavrnila in mu naložila povrnitev sodnih stroškov toženim strankam. Jasno je, da odškodnine v takšnih primerih, ko je šlo celo za sodno odločitev, ki je bila potrjena na vseh treh stopnjah rednega sodstva, ni mogoče zahtevati od pravosodnih funkcionarjev, pač pa le od države. V državi, kjer bi politik iztožil odškodnino od pravosodnih funkcionarjev, ker so ga preganjali zaradi koruptivnega ravnanja, lahko pozabimo na omejevanje korupcije in zlorabe položaja. Za te nečedne posle bi politiki imeli bianco menico.

A v tem primeru niti ni šlo za pravno vprašanje, saj je bilo vnaprej jasno, da gre za nedovoljen zahtevek, šlo je za (uspešno izveden) šov za pridobivanje političnih točk in očrnitev pravosodja. Ne nazadnje so se morali med postopkom pred sodiščem zagovarjati toženi pravosodni funkcionarji na čelu z upokojenim nekdanjim predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo.

Kaj pa tako imenovana zadeva Trenta, v kateri je Janša obtožen, da je med nepremičninskim poslom z lastnikoma dveh gradbenih podjetij dejansko prejel podkupnino? Podjetji naj bi mu bili prodali novo stanovanje v Ljubljani in pri plačilu upoštevali tudi njegovo parcelo v Trenti po domnevno napihnjeni ceni. Gradbeno podjetje Imos je Janševo zemljišče v Trenti morda res preplačalo za približno sto tisoč evrov, a v času prve Janševe vlade ustvarjalo milijonske posle z državo. Od leta 2004 do 2008 so bili ti vredni več kot 69 milijonov evrov.

Sporni posel je bil izveden na pomlad 2005, ko je bil Janša prvič predsednik vlade. Sojenje se je v zadevi začelo šele oktobra lani. Krivde, da se tudi v tej zadevi bližamo zastaranju, ne nosi zgolj Janša, a dejstvo je, da je med dolgotrajnim pripravljalnim postopkom, preden se je sojenje sploh začelo, s pravnimi manevri pridobil več let časa.

Zdaj zadeva ponovno stoji. Sodeči sodnik Marko Brišnik namreč odloča o še enem izmed pravnih sredstev obrambe – zahtevi za izločitev dokazov, ki jo je vložil Janšev zagovornik Franci Matoz. V njej zatrjuje, da tožilstvo od policije ne bi smelo več zahtevati iskanja novih dokazov, potem ko je ta že vložila ovadbo v zadevi.

Tudi za ta pravni manever kot za prej omenjeno odškodninsko tožbo zoper konkretne pravosodne funkcionarje je jasno, da ne bo zdržal pravne presoje. Bo pa dosegel drug, pravi cilj. V prvem primeru je bil to politični šov, tokrat gre za zavlačevanje. Tudi postopek o izločitvi dokazov je namreč večstopenjski in do konca zbirokratiziran, obtožencem pa prinese okoli pol leta prostega teka. Da, pol leta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.