Luka Volk

 |  Mladina 4  |  Družba

Se vračajo študentske menze? 

"Dovolj drobtinic"

Na začetku leta se je zvišala subvencija za študentsko prehrano, a hkrati se je zvišala tudi najvišja mogoča vrednost obroka, in sicer na devet evrov. Po analizi ponudnikov hrane, ki jo je pripravil študent matematike Tim Kmecl, se je zaradi tega povprečno doplačilo za obrok zvišalo za 1,08 evra. Včasih je maksimalno doplačilo 4,18 evra zaračunavala približno vsaka osma restavracija, zdaj maksimalni znesek, ki je 5,5 evra, zaračunava skoraj vsaka četrta. Tako ob 10,3-odstotni letni inflaciji oziroma 18,6-odstotni inflaciji cen hrane in pijače ponudniki hrane po novem za obrok prejmejo 30 odstotkov več kot lani.

Na ministrstvu za delo so se na nastale razmere odzvali in napovedali, da nameravajo čez leto subvencijo zvišati za 30 odstotkov, kar bi pomenilo vrnitev v prejšnje stanje, hkrati so se zavezali, da bodo poskrbeli za izboljšanje kakovosti obrokov in poostren nadzor nad ponudniki hrane. Preučiti nameravajo možnost zakonske omejitve najvišje mogoče cene študentskega obroka, ki bi preprečevala čezmerne podražitve. Obenem velja omeniti, da se je prejšnji teden zvišala najnižja bruto urna postavka za študentsko delo – s 6,17 evra na 6,92.

Kljub temu nekateri študenti vztrajajo, da bi bile za reševanje težav s študentsko prehrano potrebne korenitejše, bolj sistemske rešitve – ena izmed njih bi lahko bila uvedba študentskih menz. V poslanskem klubu Glas so zato v preteklih štirinajstih dneh že pripravili dve samoorganizirani javni menzi, eno na ljubljanski Filozofski fakulteti in drugo na Fakulteti za družbene vede, v obeh pa so študentom ponujali brezplačne obroke. »Drobtinic je bilo v zadnjem desetletju dovolj, zato zahtevamo celoten obrok,« je bilo eno izmed gesel, ki jih je bilo slišati na prireditvah.

»Sam sistem študentskih bonov ne omogoča tega, kar bi si študenti želeli – da imamo na voljo zdrav obrok za dostopno ceno,« je povedal predstavnik kluba Glas Tadej Rajgelj, študent medicine. »Precej študentov si ne more privoščiti, da bi hodili vsak dan jest za bone, sploh ne zdaj po podražitvi. Spet drugi nimajo niti možnosti priprave obroka doma. Zato imaš na razpolago ali ponudnike z dragim doplačilom ali pa hitro prehrano. Pri čemer je že veliko ponudnikov hrane ponudnikov hitre prehrane, pri katerih ne dobiš zares zdravega, uravnoteženega obroka, pač pa kos pice ali burek.«

Rajgelj dodaja, da bi se študenti tako lahko izognili nejevolji gostincev, ki se sredi turistične sezone veliko raje posvečajo turistom, saj jim ti prinašajo višje dobičke, študentske menze pa bi bile lahko bistveno bolj inkluzivne tudi za tiste študente, ki imajo različne alergije.

Kot so odgovorili na pristojnem ministrstvu, se pomanjkljivosti sedanje ureditve zavedajo. »Zato bomo preučili pogoje glede izvajanja razpisa in možnosti zagotavljanja bolj kakovostnih in zdravih obrokov ter se zavzeli za prenovo trenutnega sistema, tudi s spodbujanjem vzpostavljanja izgradnje novih javnih menz, ki bi na neprofiten način zagotavljale dostopne kakovostne in polnovredne obroke vsem študentkam in študentom.« Pri prenovi sistema študentske prehrane nameravajo prisluhniti danim predlogom in preučiti možnost uvedbe študentskih menz.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.