»Osnovna inflacija je v Sloveniji daleč previsoka«

Rast plač je v takšnih razmerah pričakovana. Na evropski ravni in tudi v Sloveniji zaenkrat ni prekomerna," je poudaril guverner Banke Slovenije in član sveta ECB Boštjan Vasle

ECB bo nadaljevala normalizacijo denarne politike. "Kljub temu da se je inflacija v zadnjih mesecih nekoliko umirila, smo še daleč od tega, da bi obrestne mere prenehali zniževati. Zaenkrat smo trdno odločeni, da z dvigi nadaljujemo," je v pogovoru za STA povedal guverner Banke Slovenije in član sveta ECB Boštjan Vasle.

Letna inflacija v območju evra je januarja po prvi oceni upadla na 8,5 odstotka, a podatek še ne vključuje Nemčije. "Osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energentov in hrane, ostaja visoka, nevarnosti so na strani plačnih pritiskov," je poudaril in spomnil, da je svet Evropske centralne banke (ECB) po četrtkovem dvigu obrestnih mer napovedal, da bodo zaradi vztrajanja inflacijskih pritiskov te na marčni seji po pričakovanjih znova dvignili za 50 bazičnih točk.

"V prihodnjih mesecih bomo v okviru ECB objavili novo napoved gibanja ključnih makroekonomskih kazalnikov, ki bo osnova za odločitve o morebitnih dvigih obrestnih mer. To ne pomeni, da bi razmišljali o tem, da proces ustavimo ali celo obrnemo, temveč da ga bomo nadaljevali. A po stopnjah, ki bodo primerne ob najnovejših napovedih," je pojasnil in dodal, da bodo "pri njih najverjetneje vztrajali nekaj časa".

Po njegovih besedah traja nekaj časa, da se dvig prenese na ostale segmente finančnega trga ter v odločitve gospodarstva in prebivalcev. "Zamik traja med letom ter letom in pol, hkrati pa imamo pred očmi daljše časovno obdobje," je dejal in orisal: "Ideja višanja obrestnih mer je, da se zaostrijo finančni pogoji, da se zniža povpraševanje, da se gospodarska rast umiri in da se posledično umirjajo pritiski po višjih cenah."

"V prihodnjih mesecih bomo v okviru ECB objavili novo napoved gibanja ključnih makroekonomskih kazalnikov, ki bo osnova za odločitve o morebitnih dvigih obrestnih mer. To ne pomeni, da bi razmišljali o tem, da proces ustavimo ali celo obrnemo, temveč da ga bomo nadaljevali. A po stopnjah, ki bodo primerne ob najnovejših napovedih."

Boštjan Vasle,
guverner Banke Slovenije

"Proces dvigovanja obrestnih mer še ni končan tudi zato, ker smo šele zdaj vstopili v območje, ko obrestne mere niso več nevtralne," je še povedal in pojasnil, da so nevtralne obrestne mere takšne, ki ne zavirajo ne pospešujejo gospodarske aktivnosti. "Ob vztrajanju osnovne inflacije na tako visokih ravneh je jasno, da bo treba obrestne mere premakniti v restriktivno območje," je poudaril.

Umiranje gospodarske rasti tako v Sloveniji kot Evropi ni tako močno, kot je bilo pričakovano, napovedano energetsko krizo blaži razmeroma mila zima v Evropi. Gospodarska slika po njegovih besedah ni slaba, a ta sama od sebe ne bo prispevala k znižanju inflacije, je opozoril. Zato je izpostavil besede predsednice ECB Christine Lagarde, da v ECB ostajajo na poti zviševanja obrestnih mer z enakomernim tempom.

Kot je povzel, kaže, da bodo stopnje gospodarske rasti nekoliko boljše, kot so pričakovali ob koncu lanskega leta. Ob tem, da se pritiski na trge zaradi ruske agresije dodatno ne stopnjujejo ter da je podpora ekonomskih, zlasti fiskalnih, politik obsežna, ugotavljajo, da je odpornost gospodarstev ostala visoka. "Domača potrošnja, zlasti zasebna, ostaja razmeroma robustna, posebej močan je trg dela, ki še vedno beleži rezultate na zgodovinskih vrhovih. Na drugi strani pa so konec lanskega leta pričakovana tveganja manjša oz. bolj enakomerno razporejena," je navedel.

"Glede inflacije smo tako še daleč od tega, da bi lahko rekli, da smo jo ukrotili in da bi v svetu ECB lahko začeli razmišljati o drugačnih pristopih denarne politike. Osnovna inflacija je tako v Sloveniji kot v evrskem območju daleč previsoka," je povedal in opozoril na tveganja, zlasti na to, kaj se bo dogajalo s plačami. "Ne moremo še z gotovostjo trditi, da so podjetja dvige že vključila v svoje cene, zato je potrebna pazljivost," je dejal.

"Rast plač je v takšnih razmerah pričakovana. Na evropski ravni in tudi v Sloveniji zaenkrat ni prekomerna oziroma takšna, da bi lahko govorili o pomembnih dodatnih pritiskih na rast inflacije," je povzel. Če pa bi inflacija vztrajala in bi se pojavili novi pritiski za rast plač, ki bi šle nad produktivnost ali celo nad inflacijo, pa bi lahko začeli govoriti o prekomernih pritiskih, je opozoril.

Zaposleni v centralnih bankah v teh pričakovanjih niso izjema, je potrdil. "Tudi tu prihaja do pričakovanj zaposlenih po povišanju plač," je pojasnil in opisal, da so ureditve v posameznih centralnih bankah različne, plače so ponekod vezane na rast plač v celotnem gospodarstvu ali v finančnem sektorju. Tako je rast plač na daljši rok skladna s povprečno rastjo plač, je navedel.

V slovenski centralni banki, ki je varuh stabilnosti finančnega sistema, stanje v slovenskih bankah ocenjujejo kot dobro. "Kapitalska ustreznost in likvidnost ostajata visoki," je strnil. Razmere so od banke do banke različne, a na splošno je sistem stabilen. Vloge v bankah so visoke, kar je delno posledica tudi koronske krize: okrepljenega varčevanja, manjše zmožnosti trošenja ter zastoja nekaterih investicijskih projektov na strani podjetniškega sektorja, ki smo jim bili priča v takratnem času in se delno odražajo tudi danes.

"Na drugi strani je kreditiranje zelo močno. V času krize je v podjetniškem sektorju nekoliko zastajalo v primerjavi z EU, zdaj pa je prišlo do dohitevanja, rast pa je med najhitrejšimi v evrskem območju," je povzel Vasle. Močno po njegovih besedah ostaja tudi kreditiranje prebivalstva. Rast na področju potrošniškega kreditiranja se je ustalila. "Makrobonitetni ukrepi, ki smo jih na tem področju uvedli, so uspešni, v vmesnem času pa se je spremenilo tudi zunanje okolje," je ocenil Vasle. Na stanovanjskem segmentu pa je rast še vedno precej visoka.

"Glede inflacije smo tako še daleč od tega, da bi lahko rekli, da smo jo ukrotili in da bi v svetu ECB lahko začeli razmišljati o drugačnih pristopih denarne politike. Osnovna inflacija je tako v Sloveniji kot v evrskem območju daleč previsoka."

Boštjan Vasle

Ob letošnjem novem povečanju minimalne plače so se pojavila opozorila, da veliko ljudi ne more več najeti stanovanjskega kredita. Področje kreditiranja z makrobonitetnimi ukrepi regulira tudi Banka Slovenije, a omejitev, ki je vezana na višino minimalne plače, od katere mora posamezniku po plačilu vseh kreditne obveznosti vsak mesec ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače, ni omejitev Banke Slovenije, je opozoril Vasle. Zadnja povišanja minimalne plače glede na rast povprečne plače predstavljajo dodatno omejitev za kreditojemalce. Zato z ministrstvom za finance iščejo rešitve, je nakazal.

V Banki Slovenije ne komentirajo posameznih prevzemov bank in najnovejše zelene luči prevzemu Nove KBM s stran madžarske OTP, ki je že lastnica SKB banke. Na načelni ravni pa podpirajo konsolidacijo sistema.

"Že evropske banke so na globalni ravni precej razdrobljene. V Sloveniji pa imamo razmeroma veliko bank. S tega vidika je konsolidacija v Sloveniji nekaj, kar lahko prinese dodatno trdnost in stabilnost, hkrati pa omogoči, da bodo banke dovolj velike, da bodo lahko uvedle kakšne nove produkte in se lažje prilagajale zlasti trendom na področju digitalizacije," je povzel guverner. "Sedanja tržna struktura ni takšna, da bi lahko govorili, da je že prišlo do prekomerne koncentracije. Gre za organski proces, ki poteka praktično že celotno poosamosvojitveno obdobje in prinaša več koristi kot morebitnih negativnih posledic," je ocenil Vasle.

O napovedanih vladnih reformah davčnega, plačnega, zdravstvenega, pokojninskega in izobraževalnega sistema meni, da so ambiciozne, in pravi, da jih na načelni ravni podpira. Kot je spomnil, je razprava o nujnosti strukturnih reform v Sloveniji prisotna že dolgo časa. "Razmere v zadnjih desetletjih so se na globalni ravni spremenile in to zahteva odziv, če želimo ohraniti korak razvojnega približevanja razvitejšim državam v EU," je sklenil.