Kje je obljubljeni nadzor nad oglaševanjem?

MOL je napovedala nadzor nad oglaševanjem, a za zdaj ostaja pri obljubah

Decembra je Mestna občina Ljubljana (MOL) v skladu z novo uredbo o razvrščanju objektov, s katero je bila pristojnost nadzora nad objekti za oglaševanje prenesena na občinske inšpekcijske službe, napovedala, da bo letos inšpektorat na področju oglaševanja začel izvajati usmerjeni nadzor. Po besedah vodje občinskega inšpektorata Barbare Barle naj bi nadzor začeli opravljati 3. januarja, oglaševalske objekte pa naj bi pregledovali na javnih in zasebnih zemljiščih. Pa se je kaj od napovedanega zgodilo?

Slovenija je oglaševalsko precej onesnažena. V popisu objektov za oglaševanje iz leta 2020 so ugotovili, da je na območju ljubljanske občine postavljenih skoraj deset tisoč takšnih objektov. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je lani ocenil, da bi nelegalnih oglaševalskih objektov utegnilo biti okoli 7000. V odziv na nasičenost s temi objekti in neurejenost razmer je občina napovedala inšpekcijski nadzor. Kot inšpekcijski zavezanec naj bi bil najprej obravnavan lastnik oglaševalskega objekta, če tega ne bi bilo mogoče identificirati, pa bo postopek stekel zoper lastnika zemljišča, na katerem je objekt postavljen. Sploh za lastnike je bilo zelo sporno to, da jim veliko oglaševalcev za oglasni prostor pred uvedbo inšpekcijskega postopka sploh ni plačevalo, vprašanje pa je, koliko jih še vedno ravna tako.

Nadzor naj bi izvajali tako, da bi za vsak objekt preverili, ali se oglaševanje izvaja skladno s prostorskimi akti ter drugimi predpisi za urejanje prostora. Preverili bi tudi, ali je bilo za oglaševanje na javni površini na razpisu pridobljeno dovoljenje in ali je bilo za oglaševanje ob občinski cesti pridobljeno soglasje za poseg v varovalni pas ob cestišču.

Občina je oglaševalcem in lastnikom zemljišč predlagala, naj do začetka izvajanja nadzora preverijo zakonitost postavitev objektov za oglaševanje in pripravijo vso zahtevano dokumentacijo za posamezni objekt. Prav tako je predlagala, da nezakonito postavljene objekte odstranijo sami, saj lastnike takšnih objektov čaka kazen od 1000 do 10.000 evrov. Opozorili so, da bo inšpektorat, če lastnik ne bo odstranil objekta, zahteval zaznamek o črni gradnji v zemljiški knjigi, inšpekcijski zavezanec pa bo moral poravnati globo zaradi neupoštevanja odločbe. Pravne osebe lahko to stane dodatnih 1500 evrov, njihovo odgovorno osebo 500 evrov, toliko pa bi morala plačati tudi fizična oseba. Pojasnil MOL, ali je nadzor dejansko začela izvajati, do zaključka redakcije nismo prejeli.

»Ne verjamemo nobeni obljubi več, ker je bilo teh že kar nekaj in se ni zgodilo še nič. Med drugim sem nekaj prijav o nepravilno postavljenih oglasnih panojih podal v prvi polovici lanskega leta. Od inšpektorata sem dobil odgovor, da jih bodo obravnavali v sklopu usmerjenega nadzora z začetkom letošnjega leta. Vidimo, da se to ni zgodilo,« je poudaril Robert Hočevar iz civilne pobude Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki opozarja na onesnaženost z oglaševalskimi objekti. Dodaja, da če bi občina imela resen namen, »bi imeli 3. januarja pripravljeno potrebno dokumentacijo in bi s tem dnem začeli izvedbo in pošiljanje prvih opominov pred izvršbo«.