Luka Volk

 |  Mladina 7  |  Politika

(Ne)kulturni minister / Simoniti brani patra Rupnika

Simoniti je za Domovino spregovoril tudi o domnevnih spolnih zlorabah patra Marka Rupnika. Kot je dejal, se mu predlog kulturnega ministrstva, naj Rupnik nagrado vrne, zdi neprimeren.

Eden, edini, neponovljivi Vasko Simoniti

Eden, edini, neponovljivi Vasko Simoniti
© Luka Dakskobler

Vasko Simoniti je že pred leti, ko je sklenil prvi mandat kulturnega ministra, naslednico Majdo Širca označil za »žensko, ki je močno prikrajšana«. Ko je bil Marjan Šarec premier, ga je oklical za »predsednika nekoliko večje samozadostne kmetijske zadruge«. V času Janševe vlade je poslancem v opoziciji očital, da so v primerjavi z njim nazadnjaški, tedanjemu poslancu SD Matjažu Nemcu pa v državnem zboru zabrusil: »Vi, če ne bi bili politik, ne bi preživeli, ker ne znate nič, nič, nič.« V nastopih stavi na ošabnost in predrznost.

Nič drugače ni bilo niti ob njegovem nedavnem gostovanju v oddaji Vroča tema na Domovini, kjer je nastopil skupaj s predsednikom upravnega odbora Prešernovega sklada Jožefom Muhovičem. Z novinarjem Luko Svetino – drži, prav tistim, ki vodi Odmeve, prej pa je bil prepoznavni obraz Nova24TV – so se med drugim dotaknili protestnega nastopa pesnice Svetlane Makarovič na proslavi ob kulturnem prazniku.

Osvežimo si spomin: Makarovičeva je prejšnji teden ob koncu Prešernove proslave stopila na oder Cankarjevega doma v spremstvu aktivista Jaše Jenulla in pesnika Borisa A. Novaka in v znak protesta povedala pesem Zla runa. To je storila, ker ji upravni odbor Prešernovega sklada na proslavi ni hotel izročiti nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejela leta 2000 – in nato zavrnila, saj jo je mimo ustaljenih pravil tisto leto prejel tudi pater Marko Rupnik, danes osumljen spolnega nasilja nad več redovnicami. Ob koncu nastopa, umetniške intervencije pravzaprav, je prejela bučen aplavz in stoječe ovacije, nekaj članov upravnega odbora Prešernovega sklada pa je dvorano zapustilo.

Simoniti je, kot je opisal v oddaji, dogodek videl precej drugače: »Na odru so bile tri nekoliko zanemarjene osebe in ena je nekaj povedala, česar se nihče več ne spomni. Šlo je za odraz neke drznosti in predrznosti.« Na njegove besede se je že odzval tudi pesnik Boris A. Novak, ki je veliko Prešernovo nagrado dobil leta 2018. Simonitija je spomnil, da ga je leta 2014 vzel v bran, ko so pravosodni organi proti njemu začeli kazenski pregon zaradi spornih izjav v zvezi s protikorupcijsko komisijo. »Brzdaj se torej vsaj malo, zanemarjeno in zanemarljivo gobezdalo,« mu je zabrusil nazaj in dodal, da je Makarovičevo podprl, »ker si je že zdavnaj zaslužila Prešernovo nagrado in ker je skrajni čas, da slovenska kultura in družba poravnata ta dolg veliki pesnici in umetnici«.

Simoniti je za Domovino spregovoril tudi o domnevnih spolnih zlorabah patra Marka Rupnika. Kot je dejal, se mu predlog kulturnega ministrstva, naj Rupnik nagrado vrne, zdi neprimeren. Še toliko bolj, ker ta po njegovem mnenju ni storil res nič posebnega: »Te stvari med moškimi in ženskami se dogajajo vsak dan.« Apologiji, češ da je treba umetnika ločiti od njegove umetnosti, se je pridružil tudi Muhovič.

Po poročanju italijanskih medijev naj bi bil Rupnik pred 30 leti zlorabil več redovnic, po pričanju ene izmed njih celo polovico žensk v 41-članski Loyolovi skupnosti. Pri tem naj bi se bil skliceval na božjo voljo. »Spomnim se zelo nasilne masturbacije, ki je nisem mogla ustaviti in med katero sem izgubila nedolžnost. Gre za epizodo, ki je sprožila številne zahteve po oralnem seksu,« je njegova dejanja za italijanski časnik Domani opisala ena od domnevnih žrtev. Prosil naj bi jo bil tudi za seks v troje, »saj mora biti spolnost po njegovem mnenju osvobojena lastnine, v podobi Svete trojice, kjer je, kot je rekel, tretja oseba prejela odnos med dvema«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.