STA

 |  Politika

Kritika kosovske opozicije / »V sporazumu ni srbskega priznanja Kosova«

Kosovska opozicija je kritizirala kosovskega premierja Albina Kurtija, ker v sporazumu ni srbskega priznanja Kosova, niti priznanja petih članic EU

Kosovski premier Albin Kurti

Kosovski premier Albin Kurti
© Wikimedia Commons

Opozicija v Prištini po ponedeljkovem sestanku v Bruslju kritizira kosovskega premierja Albina Kurtija, da je v okviru dialoga z Beogradom pristal na še en dogovor, v katerem ni priznanja Kosova. Ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar meni, da bo potrebnega še veliko dela za sklenitev sporazuma med državama.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po pogovorih s Kurtijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Bruslju v ponedeljek zvečer sporočil, da sta se voditelja strinjala z vsebino predloga EU za normalizacijo odnosov med državama, da pa se morajo še dogovoriti o njegovi implementaciji. Novo srečanje je predvideno marca.

Sporazum v 11 točkah izrecno ne govori o medsebojnem priznanju držav, navaja pa, da Srbija ne bo nasprotovala sprejema Kosova v mednarodne organizacije ter da so spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti ter zaščita narodnih manjšin temeljni pogoji miru. Skupnost srbskih občin, na vzpostaviti katere vztraja Beograd, v sporazumu izrecno ni omenjena. V 10. členu piše le, da obe strani potrjujeta obvezo uresničitve vseh doslej doseženih dogovorov v okviru dialoga in da so zavezujoči. Vzpostavitev skupnosti je del bruseljskega sporazuma iz leta 2013.

Kosovska opozicija je po poročanju kosovskega portala Kossev večinoma kritizirala Kurtija, ker v sporazumu ni srbskega priznanja Kosova, niti priznanja petih članic EU, ki ga še ne priznavajo.

Vodja Demokratske stranke Kosova (PDK) Memli Krasniqi je dejal, da se je v Bruslju zgodilo to, na kar so opozarjali že mesece, in sicer, da je "Kosovo izgubilo priznanje, dobilo pa skupnost srbskih občin". Tudi vodja Demokratske lige Kosova (LDK) Lumir Abdixhiku je Kurtija obtožil, da je pristal na nekaj, kar ni vzajemno priznanje.

Ameriški odposlanec Gabriel Escobar je v prvem odzivu dejal, da je izid dialoga še daleč in da bo za dosego dogovora med državama potrebno še veliko dela.

Edini, ki je v opoziciji podprl Kurtija, je vodja Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK), Ramush Haradinaj, ki je sprejem predloga EU pozdravil kot velik dosežek, ker pomeni "dejansko sprejemanje neodvisnosti Kosova".

Kritična pa je bila ena najbolj vplivnih članica Kurtijeve stranke Samoopredelitev Dejona Mihali, ki se je vprašala, zakaj Vučić sporazuma ni podpisal. Kurti je namreč po pogovorih dejal, da je bil pripravljen podpisati sporazum, Vučić pa ne.

Ameriški odposlanec Gabriel Escobar, ki je bil v ponedeljek v Bruslju in se je ločeno sestal z Vučićem in Kurtijem, je v prvem odzivu dejal, da je izid dialoga še daleč in da bo za dosego dogovora med državama potrebno še veliko dela, poroča srbska tiskovna agencija Beta.

Vučić je po pogovorih zatrdil, da se v Bruslju ni zgodilo nič posebnega in da niso govorili o predlogu EU, temveč o implementaciji v dialogu že doseženih sporazumov, na prvem mestu o oblikovanju skupnosti srbskih občin. "Čakam na načrt implementacije, ki bo zadeval predvsem že podpisane dogovore. Na začetku časovnice pa mora biti skupnost srbskih občin," je dejal, poroča srbski portal N1.

Napovedal je še, da bo danes od 21. ure na srbski javni televiziji RTS "odgovoril na manipulacije in laži, ki jih širijo ne samo tajkunski mediji, temveč tudi RTS, Tanjug in drugi". Srbska premierka Ana Brnabić pa je na Twitterju opozicijo obtožila, da so z lažmi otežili položaj Srbije v pogajanjih v Bruslju.

Sporazum predvideva tudi izmenjavo predstavništev

Sporazum o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo med drugim predvideva izmenjavo predstavništev. Poleg tega predvideva medsebojno priznanje dokumentov. O njegovi implementaciji se morata strani še dogovoriti.

Evropski predlog, ki ga je Evropska služba za zunanje delovanje objavila na svoji spletni strani, med drugim predvideva še, da bosta strani medsebojno priznali dokumente in nacionalne simbole, kot so potni listi, diplome, registrske tablice in carinski žigi.

Poleg tega določa, da bodo Srbijo in Kosovo vodila načela, določena v Ustanovni listini Združenih narodov. Dokument pri tem izpostavlja suvereno enakost vseh držav, spoštovanje neodvisnosti, avtonomije in ozemeljske celovitosti ter pravico do samoodločbe.

Sporazum o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, o vsebini katerega sta se v ponedeljek v Bruslju strinjala srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, med drugim predvideva izmenjavo predstavništev. Poleg tega predvideva medsebojno priznanje dokumentov. O njegovi implementaciji se morata strani še dogovoriti.

V skladu z Ustanovno listino ZN bosta Srbija in Kosovo spore reševali po mirni poti in se vzdržali groženj ali uporabe sile, še piše v sporazumu.

Sporazum predvideva tudi to, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah. Prav tako pa druga druge ne bosta ovirali na njuni poti v Evropsko unijo.

Strani se v sporazumu zavezujeta tudi k izpolnitvi zavez iz preteklih sporazumov, doseženih v okviru dialoga pod okriljem EU. Ena od teh je vzpostavitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova, ki pa je sporazum ne omenja izrecno.

Zavezujeta se sicer k zagotovitvi ustrezne ravni samouprave za srbsko skupnost na Kosovu in možnosti zagotavljanja določenih storitev s strani Srbije. Strani bosta obenem formalizirali status srbske pravoslavne cerkve na Kosovu.

V sporazumu se Srbija in Kosovo strinjata o poglobitvi sodelovanja na področjih gospodarstva, znanosti, tehnologije, pravosodja, zdravstva, kulture in pogrešanih oseb.

Kot je še zapisano, ta sporazum predstavlja pomemben korak k normalizaciji, a bosta strani nadaljevali dialog pod pokroviteljstvom EU, ki bo vodil k pravno zavezujočemu sporazumu o celoviti normalizaciji odnosov.

Za nadzor nad izvajanjem sporazuma bo skrbel skupni odbor pod vodstvom EU.

O tem, kako točno bo potekalo izvajanje sporazuma, se morata strani še dogovoriti, je po ponedeljkovem srečanju v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Novo srečanje voditeljev Srbije in Kosova bo potekalo marca, je napovedal.

Po njegovih besedah sta se voditelja strinjala, da pogajanja o sami vsebini sporazuma niso več potrebna.

ARBA4FjZTPE

VXJA32yIC2g

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.