Protesti kmetov

V dobi fevdalizma so bili kmečki upori proti fevdalni gospodi, ki je imela vso oblast nad podložniki, od pravice do prve noči do več kot desetine pridelkov. Ob lakotah je kmetom prekipelo, da so se s kosami in motikami spopadali za življenje z vojščaki na konjih z meči in sulicami v rokah. Seveda so se takrat med seboj vojskovali tudi fevdalci, da bi si prisvojili čim več ozemlja s podložniki. Po več stoletjih je seveda vse drugače. V demokratičnih državah, kamor naj bi spadala tudi naša, se med seboj javno in na skrivaj preganjajo za oblast stranke. Na teh političnih šahovnicah so lahko pomembne tudi kmečke figure. Saj imajo tudi kmetje enake človekove pravice, kot jih imajo uradniki in delavci vseh vrst.

Zato so bili kmetje spodbujeni, da so pobesneli že zaradi gnojevke od njihove živine in od vseh družinskih iztrebkov, ker se je mestna oblast v Ljubljani odločila že pred leti, da bo vse to in še kaj od umazanije, izpeljala po ceveh čez kmetijske površine do čistilne naprave v mestu. Kmetje so se z veliko zamudo temu odločno in glasno uprli, ker imajo po svoji presoji pravico, da lahko na svoji zemlji polivajo svojo gnojevko in svoje iztrebke, ker pognojene njive bogatijo pridelke, s tem pa tudi kmečke družine. To gnojevko sicer že dolgo polivajo na območju, kjer se spodaj pretaka izvirna pitna voda za oskrbo naše prestolnice, vendar po kmečki pameti tista voda spodaj ni njihov problem.

Na naslednjem uporu so se kmetje pripeljali na traktorjih po njihovih demokratičnih načelih kar pred parlament. Svoje bolj in manj razkošne avtomobile iz kmetijskih subvencij so pustili doma, da jim jih ne bi opraskali kakšni varnostniki, ki praviloma ob takih nastopih demokracije zavarujejo izvoljene politike in njihove prostore. Pred vrati demokracije so kmetje jasno in zelo glasno zahtevali svoje pravice na svoji zemlji. Nihče jim ne bo več prepovedal ali omejeval uporabo strupov proti škodljivcem vseh vrst, od metuljev, hroščkov in žvrgolečih ptic, do divjadi vseh vrst, ki jim odžirajo pridelke in zaslužek pri prodaji. Še posebno so ogorčeni zaradi nevarnih in zavarovanih velikih zveri, ki so za njih samo škodljiva golazen. O škodljivi veliki golazni so se odločno opredelili tudi njihovi pristaši na seji Državnega sveta, ko so zahtevali iztrebljenje vse te golazni.