»Umetna inteligenca nas v nekem smislu dela bolj človeške, kot smo bili do sedaj« 

IZJAVA DNEVA

"Morebiti je treba zato na stvari pogledati z drugega zornega kota in ugotoviti, da je skozi tehnološki napredek zadnjih stoletij človek postajal vse bolj odtujen od narave in svojega bistva; da z razvojem naprav, izdelkov ter proizvodnih procesov ni nujno dobil bolj polnega, bolj 'svobodnega' življenja, temveč je tudi sam vse bolj postajal zgolj 'izdelek', gorivo v planetarnem mehanizmu »rasti«; da je sploh v času napredujoče avtomatizacije v svojem vsakdanu tudi sam postajal nekakšen avtomat, vpet med nenehno produkcijo in zasilno regeneracijo, ki ima vse manj vpliva na okoliščine in koordinate lastnega bivanja."

"Vzpon umetne inteligence v tem pogledu prinaša nekam protislovne posledice – če na eni strani grozi, da bo zamajal temelje družbe, kot jo poznamo, nas hkrati tudi sili, da premislimo vse tisto, kar se je mogoče še včeraj zdelo povsem samoumevno ali pa nespremenljivo, naj bo to izobraževalni sistem, usmerjen v nizanje podatkov namesto v razumevanje, medčloveški stik, ki se za 'resničnega' pravzaprav izkaže šele, ko je živ in neposreden, ali pač družbena ureditev kot taka. Ali rečeno drugače: umetna inteligenca nas v nekem smislu dela bolj človeške, kot smo bili do sedaj – vprašanje pa je, ali bomo znali to na novo razkrito človeškost tudi prenesti."

(Novinar Gregor Butala v Dnevnikovi kolumni o tem, da se trenutek, ko bo umetna inteligenca zmogla delovati samostojno, brez človekove pomoči ali nadzora, nezadržno bliža)