»Ne želimo si živeti v državi, v kateri so osnovne zdravstvene storitve privilegij«

Je vlada iz novega zakona izbrisala pravico do brezplačnih ginekoloških storitev?

V Inštitutu 8. marec in Delavski svetovalnici podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, obenem pa so proti temu, da se dobički zasebnih zavarovalnic kopičijo na hrbtu davkoplačevalcev oziroma "na račun krčenja zdravstvenih pravic ter javno dostopnih in brezplačnih storitev". 

V Inštitutu 8. marec in Delavski svetovalnici so v sporočilu za javnost opozorili, da so pozorno prebrali predlog sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter ga primerjali s prejšnjim.

Zapisali so, da so ugotovili razlike v 23. členu, ki opredeljuje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Slednje so trenutno opredeljene precej natančno, tudi reproduktivne pravice, kjer je zapisano, da je iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti ali delno krito zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom ter storitve v zvezi z zagotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo in umetno prekinitvijo nosečnosti.

"Ne želimo si živeti v državi, v kateri lahko do vseh potrebnih zdravstvenih storitev dostopajo samo tisti, ki si jih lahko plačajo. Ne želimo si živeti v državi, v kateri so osnovne zdravstvene storitve privilegij. Ne želimo si živeti v državi, kjer se bodo ljudje o rojstvu otrok odločali na podlagi svojega ekonomskega statusa."

Oboje je v novem predlogu zakona po navedbah Inštituta 8. marec in Delavske svetovalnice črtano. "Nekatere od navedenih reproduktivnih pravic, natančneje pravica do umetne prekinitve nosečnosti, pa tudi z veliko interpretacije verjetno ni možno vključiti v nove (pre)splošno zapisane pravice," so poudarili v sporočilu za javnost. Ob tem so dodali, da jih zanima, ali je izbris v zapisanem členu naključen, ali pomeni, da bodo od zdaj naprej storitve splava in podpora med nosečnostjo plačljive in ali to odpira vrata za postopno krčenje košarice storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Na vlado so javno naslovili tudi vprašanje, zakaj ni člen v celoti naveden z eksplicitno navedbo vseh pravic.

"V Delavski svetovalnici in Inštitutu 8. marec ostro nasprotujemo krčenju pravic, ki jih zagotavlja javno zdravstvo in njegovi privatizaciji. Ne želimo si živeti v državi, v kateri lahko do vseh potrebnih zdravstvenih storitev dostopajo samo tisti, ki si jih lahko plačajo. Ne želimo si živeti v državi, v kateri so osnovne zdravstvene storitve privilegij. Ne želimo si živeti v državi, kjer se bodo ljudje o rojstvu otrok odločali na podlagi svojega ekonomskega statusa," so zapisali in dodali, da mora zakon, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, jasno zagotoviti, da se naše pravice na ta račun ne bodo krčile, "ne ob njegovem sprejetju, niti kadarkoli kasneje".

"To naj tudi zagotovi zakonodajni postopek. Hkrati naj se v tem postopku zagotovi solidarnost, in sicer tako, da se bo prispevek plačeval različno glede na dohodke, ne pa enako," so sklenili v Inštitutu 8. marec in Delavski svetovalnici.