Slavoloki zmag in porazov

Kaj nam spomeniki v spomin na drugo svetovno vojno povedo o zgodovini in o nas? In kakšna je tukaj vloga Spomenika žrtvam vseh vojn v središču Ljubljane?

Jure Trampuš
MLADINA, št. 23, 9. 6. 2023

Spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani je za britanskega zgodovinarja »eden izmed najzanimivejših in najbolj problematičnih spomenikov, kar sem jih kdaj videl«.

Spomenik žrtvam vseh vojn v Ljubljani je za britanskega zgodovinarja »eden izmed najzanimivejših in najbolj problematičnih spomenikov, kar sem jih kdaj videl«.
© Borut Krajnc

Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan je pred dobrim mesecem predlagal, da bi v središču Ljubljane, na samem Trgu republike, postavili spomenik osamosvojitvi. Njegov predlog je povzročil nepričakovan ali pač pričakovan vihar: eni so bili užaljeni, ker je to storil prav on – Kučan, drugi so se ustrašili za usodo Tršarjevega Spomenika revoluciji, ki že stoji na Trgu republike, tretji so govorili, da bi nas morala zanimati prihodnost in ne preteklost. Vsi so se motili. Kar je logično, postavitev spomenikov je politična odločitev, spomeniki vedno govorijo o prihodnosti, nikoli o preteklosti. Obujanje spominov namreč ohranja identiteto in določa prihodnost.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: