Slabše cenjeni

Slovensko društvo pedagogov je močno razburila novica, da naj bi vlada pri oblikovanju novih izhodiščnih plačnih razredov svetovalne delavce v šolah in vrtcih umestila kar tri razrede nižje kot učitelje in vzgojitelje. Predlog je toliko bolj nenavaden prav zdaj, ko praktično vse institucije, ki strokovno delujejo v šolstvu in izobraževanju, opozarjajo, da bi morali svetovalne službe po šolah okrepiti – ne pa jih dodatno degradirati.

V oči bode dejstvo, da imajo svetovalni delavci po šolah enako zahtevano stopnjo izobrazbe kot učitelji. Ob tem se pedagog dr. Damijan Štefanc sprašuje, zakaj bi si potem neki psiholog – ti poleg pedagogov predstavljajo strokovni profil svetovalnih delavcev – sploh želel postati svetovalni delavec, če pa »mu v resnici sporočamo, da lahko postane tudi učitelj, da se lahko odloči za poklic, ki ga, tako nakazuje vladni predlog, očitno bolj ’cenimo’«. Hkrati, dodaja, tovrstnega »varčevanja« preprosto ne more razumeti. »Gre za tako rekoč drobiž v perspektivi javnih financ. Jaz dejansko upam, da gre za neko pomoto, upam, da je to samo lapsus in se bo zadeva čim prej razrešila.«

Svetovalni delavci predstavljajo prvo pomoč v primeru stisk učencev, ob tem pravi psihologinja dr. Katja Košir. »Svoj delovni dan pogosto zaključujejo z občutkom, da niso naredili ničesar od tega, kar so načrtovali, čeprav so bili ves čas vključeni v zelo intenzivna dogajanja, ko je bilo treba gasiti cel kup majhnih ali večjih požarov.«

Ker sta se učenca na primer stepla, ker je prišla učenka poročat, da jo zelo skrbi za sošolko v stiski, ker so se pritožili starši, ker je učenka doživela hudo osebno izgubo, ker je bilo treba vskočiti ob paničnem napadu dijakinje, ker je bilo treba izvesti nujen pogovor z družino v hudi socialno-ekonomski stiski, našteva primere.

Po vrtcih in šolah so zadolženi še za celo kopico drugih reči. Pomagajo učencem z učnimi težavami, obravnavajo nadarjene učence, intenzivno sodelujejo s starši otrok, od njih se pričakuje, da bodo podpirali tudi učitelje pri njihovem pedagoškem delu, da jim bodo znali didaktično svetovati, pomagajo pri nastajanju vzgojnega načrta na šoli.

Šolsko ministrstvo se je resda odločilo, da bo ohranilo v obdobju epidemije uvedeno okrepitev svetovalnih služb. Vendar pa je aktualni predlog izhodiščnega plačnega razreda »korak v drugo smer in je tako bizaren, da si ga marsikdo interpretira kot napako«, pravi dr. Katja Košir. »Takšno razvrednotenje pomena svetovalne službe bo vodilo v še večje pomanjkanje strokovnjakov, ki bodo izbirali bolj cenjena in bolje plačana delovna mesta. Ker je šolska svetovalna služba ključni promotor vključujočega šolskega okolja, pa je predlog poguben za kakovost celotnega vzgojno-izobraževalnega dela, ki je trenutno že tako na resni preizkušnji.«

Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na ministrstvo za javno upravo in na šolsko ministrstvo. Odgovor z obeh ministrstev je bil enak – ker gre za pogajalski predlog in ker pogajanja še potekajo, komentarja niso hoteli podati. Zadeve bodo reševali za pogajalsko mizo.