Tragika vladanja

IZJAVA DNEVA

"Tisti, ki vladajo, se nenehno žrtvujejo. Žrtvujejo svoje zdravje, odnose z najbližjimi, svoj prosti čas in ne nazadnje materialno stanje. Že v preteklosti smo slišali vladajoče govoriti, da s plačami ne zvozijo meseca. Da pač morajo trošiti rezerve. V tem je vsa tragika vladanja. Ne da napolniš rezerve, temveč jih trošiš. Tako materialne kot duhovne. Seveda mi vidimo le tisti zunanji blišč protokolarnih obvez, za zaveso pa ne pogledamo. Tam oblastniki dobesedno rudarijo. Kopljejo, nalagajo in odvažajo. Nakopati morajo dovolj dobrin, da smo državljani zadovoljni. Z zakoni in predlogi morajo vsakodnevno regulirati tako dnevne kot podpovršinske kope. Nalagati rudarske dobrine je najbolj zapleten proces."

"Kako napolniti vse vozičke, zadovoljiti vse želje in vsem dajati občutek, da se rudari prav zanje. Ker vedno se najdejo nezadovoljni. Ko do njih po treh izmenah pride rezultat dela oblasti, jih veliko zamahne z roko, rekoč, da vse skupaj ni nič. Tri izmene garanja in potem hladen tuš. Oblastniki pridejo domov z rdečimi očmi, državljani pa vsi rdeči v obraz razlagajo, kako oblast ničesar ne naredi. Še več, nehvaležni državljani zahtevajo, naj oblast dela še četrto izmeno. Državljanov ne zanima, kaj se dela tam v rovih pod površjem, briga jih za nemogoče delovne pogoje, ne vidijo razklanih družin in razrahljanih odnosov, še manj vseh odrekanj, ki jih oblast producira po tekočem traku."

(Kolumnist Leon Magdalenc v Dnevnikovi kolumni o tem, da oblast potrebuje dopust)