Izkoriščanje tujih delavcev

Inšpektorat za delo je odkril še enega v nizu primerov izkoriščanja tujih delavcev, tokrat v podjetju Alumero v Slovenski Bistrici – gre za podjetje, ki med drugim proizvaja nosilne konstrukcije za sončne elektrarne. Marca naj bi bilo prek posrednikov sprejelo 28 ukrajinskih delavcev, ne da bi preverilo zakonitost dokumentov o napotitvi na delo. Med nadzorom je inšpektorat ugotovil še številne druge nepravilnosti, kot so pomanjkljiva dokumentacija, neurejeno zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter neustrezna usposobljenost delavcev. Inšpektorji so izvedeli tudi, da naj bi bili tuji delavci delali po 12 ur in več na dan, poleg tega naj bi bili obravnavani drugače kot drugi zaposleni v podjetju, saj naj ne bi bili smeli uporabljati skupnih prostorov za malico, občasno sploh niso smeli iti na kosilo.

V skladu z ugotovljenimi kršitvami so vpletenim podjetjem in njihovim odgovornim osebam naložili globe v skupni vrednosti skoraj 40 tisoč evrov; globe so že pravnomočne in tudi poravnane. Podjetjema Askar Slo in Prana so zaradi opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev brez ustrezne licence in vpisa v register naložili globo nekaj več kot 11 tisoč evrov, podjetju Alumero je bila izrečena kazen v višini deset tisoč evrov, z globo 2000 evrov pa so bile oglobljene tudi odgovorne osebe vseh treh podjetij. V podjetju Alumero so navedbe o izkoriščanju sicer zanikali, ukrajinske delavce pa zaposlili.

Ob nastopu nove vlade je minister za delo Luka Mesec izrazil nedvoumno zahtevo, da mora inšpektorat začeti resneje in temeljiteje preganjati kršitelje. Pokazala so se nesoglasja s tedanjim glavnim inšpektorjem Jadrankom Grlićem in ta je zaradi tega odstopil. Kot vršilec dolžnosti ga je nadomestil Luka Lukić, a prejšnji mesec zaradi »več nepričakovanih osebnih okoliščin«, kot so zapisali v vladi, prav tako odstopil. Nadomestila ga je nova vršilka dolžnosti Katja Čoh Kragolnik.

Ta opisuje sprejete spremembe, kar zadeva način dela na inšpektoratu. »Prejšnja leta so inšpektorji opravili kar se da veliko pregledov izključno na podlagi prijav, po novem se ukvarjajo z zahtevnejšimi primeri. Usmeritve temeljijo na kršitvah, ki jih v prijavah redkeje ali pa sploh ne zaznamo. Med prednostnimi nalogami za delo inšpektorata so letos med drugim prekarne zaposlitve, zaposlovanje tujcev in posredovanje delavcev,« razlaga Katja Čoh Kragolnik, ki pričakuje, da bi bilo zaradi tega v prihodnosti lahko opravljenih nekoliko manj inšpekcijskih pregledov – bodo pa ti bolj poglobljeni in bodo obravnavali predvsem zahtevnejše kršitve. »Skupni znesek glob v prvi polovici letošnjega leta je skoraj že presegel znesek glob, naloženih v celotnem lanskem letu. Prav tako smo v prvih štirih mesecih presegli ugotovljeno število kršitev na področju prekarnih oblik zaposlitev glede na lansko leto,« še dodaja.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice ob tem vseeno ostaja kritičen, saj večjih premikov pri pregonu kršiteljev ne zaznava. Opozarja, da je delo inšpektorata vezano na njegova pooblastila – ta pa se v zadnjem letu niso kaj dosti spremenila. »Ne vidim kvantnega preskoka. Navsezadnje je kadrovska sestava inšpektorata bolj ali manj ista. Ne gre pričakovati, da bo inšpektor, ki že 20 let sestavlja svoje dosjeje, čez noč spremenil način dela.« Pri tem še opozarja, da globe ostajajo občutno prenizke ali vsaj prenizke, da bi nekateri delodajalci dvakrat premislili, preden bi se odločili za poslovni model, ki temelji na izkoriščanju delavcev.