Nas napredek in znanost porivata v razvoj ali v samouničenje?

IZJAVA DNEVA

"Film Oppenheimer Christopherja Nolana (kaj za vraga ga tlačijo ob Barbie!) je dobro videti tudi zato, ker obnovi ali sproža preprosto a ključno vprašanje človeškega obstoja: nas napredek in znanost porivata v razvoj ali v samouničenje? Nas silita k ukrepanju pred samoizbrisom ali k pametnemu usmerjanju ter demokratičnemu nadzoru znanstvenih dognanj? Filozofija čakanja v smislu kar bo pa bo, ni več relevantna."

"Upam da vemo, da so vse poteze preprečevanja zla in podpiranja dobrega v svetu, kjer ni bogov, ki bi sprožali vesoljni potop ali poganjali jezdece apokalipse, popolnoma v naših rokah. A četudi tu ni preprostih odgovorov, eno velja: primarno vedno želimo dobro. Že ob katastrofalnih uničenjih, ki so jih te dni povzročala neurja, dež, plazovi, toča in strele, se človeška narava hvalevredno nagne v prid dobremu, solidarnemu, empatičnemu in sočutnemu ravnanju. Kako pohvalno, kako dobro, kako povezovalno! Katastrofe združujejo in izločajo vse pritlehnosti in nepomembnosti siceršnjega blagega vsakodnevnega življenjskega ritma."

(Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo, umetnostna zgodovinarka in publicistka, v kolumni za spletni portal Siol o dobrem in zlu)

PREBERITE TUDI:

• Oče atomske bombe, genij, kavboj, nevrotik, egoist, mučenik, rock zvezda. Oppenheimer se je nekoč zaljubil v verz iz hindujske Bhagavad-gite: "Zdaj sem postal smrt, uničevalec svetov." In potem je delal vse, da bi to postal. Piše Marcel Štefančič, jr. >>