Poplave / Kako naprej?
Kako izvesti obnovo po uničujočih poplavah in se pripraviti na prihodnje katastrofe

Stahovica: Zemeljski plaz za hišo jim je zalil prostore z blatom in vodo in zrušil streho
© Borut Krajnc
Minuli ponedeljek, na dan solidarnosti, je po podatkih civilne zaščite pri odpravljanju posledic poplav pomagalo več kot 12 tisoč prostovoljcev. Njihovo število je v dnevih za tem začelo upadati in tudi iz civilne zaščite so sporočili, da je potreb po prostovoljcih vse manj. Najnujnejša sanacija, večinoma čiščenje naplavin in mulja, je končana, zdaj je vse več potreb po kvalificiranih strokovnjakih s posebnimi znanji. Za začetek bodo to uradne službe, ki morajo za prvo silo pokrpati javno infrastrukturo. Tem bodo sledili drugi poklici. Težave in dileme, ki bodo prišle za tem, bodo vse bolj zapletene. Potrebni bodo hidrologi, dobri gradbinci in statiki. Tudi vlada je ta teden sporočila, da v okviru interventne zakonodaje išče predloge, kako še pomagati prizadetim, ki naj bi jih bilo med 10 in 20 tisoč. V Komendi, kjer naj bi bilo prizadete 80 odstotkov občine, predlagajo gradnjo zadrževalnika vode, pa odpis dajatev na položnicah za elektriko in vodo ter moratorij na odplačevanje stanovanjskih posojil. Približno med tisoč in štiri tisoč gospodinjstvom, ki naj bi izgubila vse, trenutno z najnujnejšim pomagata predvsem Rdeči križ in Karitas.