Kdaj, če ne zdaj?
Banke, ki v draginji kujejo rekordne dobičke z nadpovprečno dragimi stanovanjskimi krediti in podpovprečnimi obrestmi za vloge, morajo zdaj vrniti denar družbi. In to ne le v Sloveniji.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in finančni minister Klemen Boštjančič
© Borut Krajnc
Del denarja za več kot štirimilijardno poplavno sanacijo lahko dobimo iz rekordnih dobičkov bank, ki so v prvem polletju dosegli skoraj pol milijarde evrov oziroma 2,4-kratnik primerljivega lanskega dobička. Ideja izredne obdavčitve bank ni slovenska posebnost; izredni davek na izredne dobičke, ki so jih banke ustvarile kot vojne dobičkarke v inflaciji, uvajajo številne države. Zadnja je to storila Italija. Razlikujejo se le nameni porabe denarja, Litva na primer zbira denar za okrepitev vojske. Je vlada Roberta Goloba sposobna uvesti poseben davek kljub pritiskom lokalnih podpornikov neoliberalnega gospodarstva in zadržkom Evropske centralne banke, ki nesporno bodo? Je vladna ekipa zmožna pripraviti zakonski predlog tako, da ne bo padel na ustavnem sodišču in da ne bomo davkoplačevalci čez leta bankam in njihovim tujim lastnikom ob ekscesivnih dobičkih vračali še obresti?