Migrantske počitnice v Veliki Kladuši?
Tako kot je Slovenija nekoč množično kršila pravice izbrisanih, zadnja leta krši pravice tujcev, ki jih prisilno vrača na Hrvaško. In tudi zdaj zavrača kakršnokoli popravo krivic.
Črna knjiga prisilnih vračanj – v bistvu štiri debele knjige, v katerih je zbrano neskončno število pričevanj in slikovnih dokazov o nasilju nad migranti vzdolž balkanske begunske poti. Pričevanja je zbrala mreža 14 nevladnih organizacij Border Violence Monitoring Network, v katero je vključena tudi InfoKolpa, izdala pa združena evropska levica (GUE-NGL).
© Borut Krajnc
Petnajstega avgusta 2019 – tedaj je tako kot danes položaj notranjega ministra zasedal Boštjan Poklukar – je policija ob slovensko-hrvaški meji v Beli krajini prijela kamerunskega državljana Appolina Nano Mepo in ga naslednje jutro tako kot na deset tisoče drugih nezaželenih tujcev prisilno vrnila na Hrvaško, ta pa kakopak potem v Bosno in Hercegovino. Gre za človeka, ki so mu bile kršene človekove pravice? Če da, bi bilo pravično, da bi bil deležen poprave krivic in odškodnine? Odgovor na prvo vprašanje je pritrdilen, saj so to ugotovila najvišja slovenska sodišča. Odgovor na drugo pa, žal, nikalen, utemeljitev državnega odvetništva pa grozljiva.