Populizem delodajalcev
Delodajalska združenja so nasprotovala zvišanju minimalne plače, obveznim davčnim blagajnam, višji dohodnini za dobro plačane direktorje … Zdaj jih moti še prispevek za odpravo posledic poplav.

Delodajalski lobisti: Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, član regionalne izpostave GZS in vodja Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov , Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije in Tibor Šimonka, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
© Borut Krajnc
V trenutku, ko je vlada začela govoriti o dveh solidarnostnih sobotah in solidarnostnem prispevku, je bilo politične enotnosti, ki je bila še nekaj dni prej politična maksima, konec. Iz opozicijskih SDS in NSi so nemudoma sporočili, da vsak dodatni prispevek omejuje gospodarsko rast in podjetniško svobodo. Prosto po Janezu Janši bi lahko dodali, da je bolje postrgati po proračunu kot pa uvajati dodatna finančna bremena. Proračun pa naj bi skrival veliko nepotrebnih postavk, recimo nakazila nevladnim organizacijam. Prav tako bi lahko nekatere oprostili plačila nepotrebnega RTV-prispevka. Prisilni solidarnostni prispevek naj bi torej omejeval vse, tudi tiste, ki so bili najbolj prizadeti, vlada Roberta Goloba pa naj bi, tako poslanec SDS Zvonko Černač, iz denarnic ljudi pobrala »1,3 milijarde evrov«.