Od krize do krize
Izredne okoliščine so tudi priročen izgovor, da se nič ne spremeni

V primerjavi z Janševim slogom vladanja Golob obljublja strokovni pristop. Hkrati pa je to zgolj prvi vtis. (na fotografiji Borut Pahor, Janez Janša in Robert Golob v vasi Struge pri Lučah)
© Nebojša Tejić / STA
Krize, ki jih bo očitno v prihodnosti še več, so najpogostejši razlog za izgubo zaupanja v institucije, za vzpon populizma, močnih voditeljev in slabih rešitev, razlaga politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede. »V krizah namreč ljudje izgubimo osnovni globlji občutek varnosti in stabilnosti ter damo prednost enostavnim ter na videz učinkovitim in kratkoročnim rešitvam. To pa je pogosto povezano z iskanjem močne figure rešitelja, koncentracijo in krepitvijo oblasti, ki vodi v slabitev institucij ravnotežij in zavor.« In ko se te rešitve izkažejo za slabe ali pristranske, je lahko že prepozno, saj so neodvisne institucije že podrejene oblasti in neodvisne presoje in korekcije ni več, opozarja. Tudi če oblast ukrepa učinkovito in smiselno, koncentracija na dolgi rok uničuje neodvisno presojo, kritiko, konkurenco in vodi v negativno selekcijo.