Študija, ki so jo čakali

»Na splošno je srednji razred na Danskem, v Belgiji, Nemčiji, na Finskem, v Litvi, Sloveniji in na Nizozemskem najbolj obdavčen. Francija, Poljska, Italija, Luksemburg, Švedska in Avstrija svoj srednji razred bremenijo povprečno, srednji sloji v Španiji, Grčiji, Estoniji, Portugalski, Cipru, Bolgariji in Romuniji pa so obremenjeni podpovprečno,« je eden od poudarkov študije štirih raziskovalcev nemškega inštituta Ifo, ki ta teden odmeva v slovenski javnosti.

Ugotovitev, da je srednji razred v Sloveniji med davčno najbolj obremenjenimi v Evropi, so pozdravile delodajalske organizacije; za POP TV je predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš dejal, da na to, kar je zdaj potrdil še Ifo, sami opozarjajo že več kot leto in pol in kot ključen problem navedel »konstantni in močni dvig« minimalne plače, ki da je nadpovprečna in se približuje srednjemu sloju. Drugi sogovornik, ekonomist Matej Lahovnik, pa je strnil, da imamo skandinavske dajatve in vse bolj balkanski standard javnih storitev, predvsem na področju zdravstva, ter da je ključno sporočilo izračuna Ifo mladim, da se ne splača delati, zaradi česar se soočamo z veliko nevarnostjo izseljevanj, zlasti visoko izobraženih mladih. Namigoval je na uvedbo socialne kapice, katere namen pa je seveda zamejiti socialne prispevke najvišje plačanim. Skratka, vsak je rezultate obrnil v svoj »problem«.

Po raziskavi Ifa se v srednji razred štejejo gospodinjstva s 75 do 200 odstotki povprečnega dohodka gospodinjstva v državi. Raziskava navaja, da ima Slovenija med 28 državami EU (upoštevano je leto 2019, ko je bilo v EU vključeno še Združeno kraljestvo) drugo najvišjo davčno obremenitev gospodinjstev z dvema zaposlenima in dvema otrokoma. Pred Slovenijo je le Danska, takoj za Slovenijo pa so Litva, Nemčija, Finska in Madžarska.

Z ministrstva za finance so se na zaprosilo za komentar raziskave odzvali s podatki OECD, ki jih uporabljajo države; konkretno z bazo Turing Wages, ki izračunava višino davčnega bremena v stroških dela in pove, kolikšen je skupni odstotni delež dohodnine ter delodajalčevih in delojemalčevih socialnih prispevkov v skupnih stroških dela, ki jih mora delodajalec izplačati za zaposlenega. »Po tej mednarodni primerjavi Slovenija odstopa navzgor predvsem pri prispevkih za socialno varnost na strani delojemalcev,« so poudarili. Da je v Sloveniji davčni primež pri različnih gospodinjstvih nadpovprečen, kažejo tudi citirani podatki. »V vseh primerih je sicer davčni primež v Sloveniji nad povprečjem OECD. So pa razlike pri družinah z otroki, kjer davčne olajšave in socialni transferji (otroški dodatki) precej znižajo davčni primež. Pri družini z dvema otrokoma in dvema zaposlenima, ki zaslužita povprečni plači, se Slovenija z davčnim primežem 38,7 odstotka uvršča na deveto mesto. Na lestvici pred Slovenijo (z višjim davčnim primežem) so izključno evropske države,« so zapisali. Dodajajo še: »Res je, da odstopamo pri prispevkih delojemalcev navzgor, vendar pa je pomembno pri tem upoštevati pravice, ki izhajajo iz tega naslova. Dejstvo je, da imamo sistem pravic, ki izhaja iz naslova plačevanja prispevkov, medtem ko določene druge države temeljijo na financiranju pravic tudi iz naslova splošnih davkov oziroma na vključitvi v privatna zavarovanja. Ravno to pa je za statistiko javnih obremenitev po posameznih državah sicer lahko ugodno, za posameznike pa ne predstavlja manjšega bremena.«

Da je srednji razred visoko obremenjen, je povezano z visoko stopnjo pravic do javnega varstva, šolstva in zdravstva, pa tudi s tem, da je v Sloveniji efektivna obdavčitev kapitala nizka, nepremičnine pa praktično neobdavčene.

Raziskava Ifa sicer kaže, da nižji davki ne vodijo do blaginje, kar je mantra na začetku omenjenih komentatorjev. »Nasprotno. Potrjuje, da nizki in nepravični davki (na dohodek) ne prinašajo razvoja: če bi ga, bi bile najrazvitejše države v Evropi Romunija, Bolgarija, BiH, ki imajo izjemno nizke davke na dohodke (dohodkov od kapitala pa skoraj ne obdavčijo) brez progresije (bogati ne plačujejo več),« komentira sociolog Marko Kržan. Zanimiva se mu zdi primerjava z Estonijo, »čeprav imata skoraj enak BDP na prebivalca in čeprav Estonija spada med države s podpovprečno obdavčitvijo dohodkov, imajo prebivalci Slovenije občutno večjo kupno moč«. A kot ugotavljajo avtorji analize, Estonija vseeno pade v »revnejšo polovico EU«. »To je posledica tega, da pri nas niso bili uničeni vsi dosežki socializma, zlasti ne na področju socialnih in delavskih pravic. In iz istega razloga tudi pokojnine, zdravstveno varstvo, šolstvo v Estoniji niso na enaki ravni kot pri nas, kar se kaže v tem, da ima Slovenija precej višji indeks človekovega razvoja.«

Ob vsem opozorimo še na (spregledan) zaključek analize Ifa, kjer raziskovalci opozorijo, da so gospodinjstva mnogih držav z največjimi davčnimi obremenitvami deležna več javnih dobrin in bolj čutijo državo blaginje. Tega dela raziskave v Sloveniji ni objavil noben medij.

OECD tudi ves čas opozarja, da Slovenija potrebuje davčno prestrukturiranje oziroma preusmeritev obremenitev iz prispevkov za socialno varnost zaposlenih zlasti v davek na nepremičnine. V Sloveniji so namreč plače tako obremenjene tudi zato, ker resnega davka na nepremičnine, predvsem na njihovo kopičenje, sploh nimamo. Tudi koalicija je v koalicijski pogodbi obljubila uvedbo celovitega sistema »progresivne obdavčitve premoženja z namenom pravične zagotovitve virov za izvajanje razvojnih politik in ohranjanje medgeneracijske solidarnosti«. A zdi se, da se bo tudi ta vlada temu izognila.