»Ne bo šlo na bolje. Zelo verjetno bo šlo postopno na slabše.«

Kakšne so vremenske napovedi za prihodnost?

"Zanimivo je predvsem dejstvo, da je bilo letošnje poletje tako zelo drugačno od lanskega. Lani smo se marsikje soočali z rekordno sušo, tudi v osrednji Sloveniji je bilo najbolj suho poletje v zgodovini meritev, na Krasu smo imeli veliko požarno ogroženost. Letos pa je za nami najbolj namočeno poletje v zgodovini meritev," je za MMC RTV Slovenija na vprašanje, kaj ga je v letošnjem meteorološkem poletju najbolj presenetilo, odgovoril vremenoslovec z Agencije RS za okolje (Arso) Branko Gregorčič.

"Preskoka iz enega ekstrema v drugega, kot smo mu bili priča v primeru poletja 2022 in poletja 2023, ni bilo mogoče napovedati. Takšni ekstremi so po navadi časovno vendarle nekoliko bolj oddaljeni. Zdaj smo imeli pa dve zaporedni ekstremi poletji, vsako po svoje," je pojasnil.

Ob tem strokovnjaki poudarjajo tudi zanimivo kombinacijo velike količine padavin in visokih temperatur. Letos se je namreč prvič v zgodovini meritev zgodilo, da je bilo poletje hkrati nadpovprečno toplo (po podatkih Arsa med 10 najbolj toplimi poletji v zgodovini meritev) in rekordno namočeno.

"Vsaka dodatna stopinja Celzija pomeni približno sedem odstotkov več možne razpoložljive energije za vremenske procese. In ker je zelo verjetno, da se bo trend naraščanja temperatur nadaljeval tudi v naslednjih letih in desetletjih, je seveda pričakovati tudi večjo pogostost intenzivnih vremenskih dogodkov."

Branko Gregorćič,
vremenoslovec z Agencije RS za okolje

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Napovedi za prihodnost niso obetavne ravno zaradi segrevanja ozračja. "Vsaka dodatna stopinja Celzija pomeni približno sedem odstotkov več možne razpoložljive energije za vremenske procese. In ker je zelo verjetno, da se bo trend naraščanja temperatur nadaljeval tudi v naslednjih letih in desetletjih, je seveda pričakovati tudi večjo pogostost intenzivnih vremenskih dogodkov," je pojasnil Gregorčič.

"Ne bo šlo na bolje. Zelo verjetno bo šlo postopno na slabše v smislu večje verjetnosti za močne nalive. Na drugi strani pa bo porasla tudi možnost za vročinske valove, kot smo jim bili priča lani," ocenjuje vremenoslovec. Ob tem napoveduje, da bo v prihodnosti gotovo več poletij lanskega tipa kot letošnjega. "Ampak tudi vročinske valove lahko prekinejo obdobja intenzivnih nalivov ob pregretih razmerah, visokih temperaturah," je za MMC RTV Slovenija še pojasnil. Gregorčič

"Letni časi, kot smo jih imeli pred 50 leti, so že nekaj časa stvar preteklosti. Najbolj opazno je to, da imamo izrazite vročinske valove praktično vsako poletje, poleg tega trajajo dalj časa in pogosto sovpadajo tudi s sušo, kar je za kmetijstvo velika težava. Če se pa slučajno zgodi, da ni suše, imamo pa poplave."

Gregor Vertačnik,
klimatolog

"Letni časi, kot smo jih imeli pred 50 leti, so že nekaj časa stvar preteklosti. Najbolj opazno je to, da imamo izrazite vročinske valove praktično vsako poletje, poleg tega trajajo dalj časa in pogosto sovpadajo tudi s sušo, kar je za kmetijstvo velika težava. Če se pa slučajno zgodi, da ni suše, imamo pa poplave," ugotavlja tudi Arsov klimatolog Gregor Vertačnik.

"Pozimi gredo pa podnebne spremembe v to smer, da bo po nižinah še manj snega, kot ga je bilo v zadnjih 10, 20 letih. Zime bodo praviloma začele postajati zelene oziroma bo snega po nižinah samo za vzorec," napoveduje. Ob tem dodaja, da bo po slovenskih gorah snega še vedno precej. "Se bo pa zaradi povprečno vse višje meje sneženja in tudi zaradi vse bolj namočenih zim povečalo število poplav v zimskem času. Če so bile do zdaj najhujše poplave navadno skoncentrirane na jesenski čas, tudi letošnja avgustovska spada bolj med izjeme kot pravilo, se zna težišče poplav v prihodnosti pomakniti tudi na zgodnjo zimo," je še napovedal Vertačnik.