»Sistematično ubijanje otrok je posebna kategorija zločinskega pristopa k vojni«

"Sistematično ubijanje otrok je posebna kategorija zločinskega pristopa k vojni. Vsi, ki so v vojnah ubiti, niso žrtve zločinov. Vojaki in vojakinje nosijo uniforme zato, da v njih ubijajo in umirajo. Vse drugo je propaganda. V vsaki državi je veliko civilne infrastrukture, ki v vojni mimogrede postane legitimna vojaška tarča. Veliko civilistov dela v zgradbah, ki so vsaj na zemljevidih del oskrbovalnega vojaškega zaledja. Če zletijo v zrak, ni treba takoj kričati vojni zločin."

"V situacijah, ko število ubitih žensk, starejših in otrok neskončno presega število ubitih vojakov, pa ni nobenega dvoma, da so žrtve vojnih zločinov. To smo videli od blizu v Vukovarju, Mostarju, Srebrenici, Sarajevu, Bagdadu, Basri, Mosulu, Alepu, Sani in mnogih drugih mestih. Otroci med njimi so nezaščiteni in z vsakim umreta vsaj dva svetova. Sistematično ubijanje ne sme ostati nekaznovano. Če ni pravice, ostane samo še maščevanje." 

(Novinar Ervin Hladnik Milharčič v Dnevnikovem komentarju o tem, da če ni pravice, ostane le še maščevanje)