Švedska je opomin, kako pomembno je negovati javno šolstvo 

Na minskem polju

Za Švedsko je bil do začetka devetdesetih let značilen dobro urejen sistem javnega šolstva, danes pa približno 15 odstotkov osnovnošolskih otrok in 30 odstotkov srednješolcev obiskuje tako imenovane svobodne šole – šole, ki jih vodijo zasebniki, tudi ogromne družbe, a so v celoti financirane z javnim denarjem. To pa, ugotavljajo Švedi, prinaša številne težave. Podjetjem, ki vodijo šole, je več kot do blaginje učencev do – dobička. Posledice so očitne: mednarodne primerjave znanja kažejo zniževanje izobraževalnih standardov na Švedskem, neenakost med učenci, ki obiskujejo zasebne šole, in učenci, ki obiskujejo javne šole, pa je vedno večja. Kot poroča britanski časnik The Guardian, se je šolska ministrica Lotta Edholm odločila, da bo na tem področju izpeljala temeljito reformo.

»Švedski primer dokazuje, da smo z rokohitrskimi posegi v delujoč sistem javnega šolstva lahko kaj hitro na poti v zniževanje kakovosti javne šole in šole nasploh. Hkrati se povečuje nevarnost temeljitega odmika vzgojne usmerjenosti šole proti partikularnim vrednotam,« razlaga sociologinja vzgoje Veronika Tašner. V Sloveniji smo se poskusom komercializacije osnovnega šolstva večinoma uspešno izogibali, a se je na neki točki izkazalo, »da tudi pri nas nismo odporni proti želji po podreditvi šolstva logiki kapitala in zaslužkov zasebnikov«.

Konec leta 2012 so trije predlagatelji, dvoji starši otrok, ki so se šolali na katoliški Osnovni šoli Alojzija Šuštarja – eden od njih je bil nekdanji predsednik programskega sveta RTV SLO Peter Gregorčič, po novem nosilec liste SLS na volitvah v evropski parlament –, in ustanovitelj te šole, Zavod sv. Stanislava, na ustavno sodišče vložili vsak svojo pobudo za presojo ustavnosti. Prepričani so bili, da bi morala država zasebne šole financirati enako kot javne. Ustavno sodišče je naposled leta 2020 odločilo, da je država dolžna v celoti financirati obvezni del programa, ne pa tudi razširjenega. Janševa vlada pa je poleg polnega financiranja obveznega programa zasebnikom zagotovila še 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa.

V Sloveniji danes deluje zgolj šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program. To sta dve waldorfski šoli, dve šoli montessori, Osnovna šola Alojzija Šuštarja in Inštitut Lila. Javnih šol je v državi več kot 800, sistem javnega šolstva pa je tako še vedno več kot očitno »pozicioniran kot prevladujoča oblika skrbi za vsem dostopno ter razmeroma pravično in kakovostno šolstvo«, pripomni Veronika Tašner.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj se kljub temu boji, da smo »na začetku obrata«, torej tam, »kjer smo bili pri zdravstvu pred desetimi leti, ko se je začela postopna razgradnja javnega zdravstva«. Zamujamo namreč z nujno reformo šolstva, ki bi artikulirala pogled, kam naj bi se izobraževalni sistem usmeril, obenem veliko premalo vlagamo v javno šolstvo, ki se spoprijema s kadrovskimi težavami.

Prav hiranje javnega šolstva in slabša kakovost, ki je posledica tega, pa lahko vodita v večjo komercializacijo šolstva. »Smo na začetku poti, ki vsa ta tveganja odpira. V resnici smo na minskem polju in prej ali slej bomo naleteli na mino,« je kritičen Štrukelj. »Politični razred pa se pomena izobraževalnega sistema za prihodnost vseh nas, za stabilnost te družbe ne zaveda.«