Uredništvo

 |  Družba

»Vedno bolj možno bo dekodirati možgane, morda celo brati misli«

IZJAVA DNEVA

"Ker umetna inteligenca in ljudje na podoben način organiziramo svoje misli in predstave o svetu, to pomeni, da lahko s pomočjo umetne inteligence skeniramo človeške možgane in dekodiramo, kaj se v njih dogaja."

"To že prinaša izjemno dobre rezultate. Moji kolegi so denimo ustvarili tehnologijo, s katero so pacientki, ki je zaradi sindroma zaklenjene zavesti izgubila sposobnost govora, vsadili možganske elektrode in ji povrnili sposobnost govora, in sicer celo v njenem lastnem glasu. To jim je uspelo s pomočjo posnetka njenega glasu s poroke izpred nekaj let, s katerim so natrenirali model umetne inteligence."

"Po drugi strani pa seveda s tem odpira nova nevarnost nevrozasebnosti. Ravno danes sem si naročil knjigo, ki govori o tem, da prihaja nov boj za zasebnost naših misli in naših možganov. Vedno bolj možno bo dekodirati možgane, morda celo brati misli. Morda bomo v prihodnosti nosili skenerje možganskih valov, s katerimi bomo upravljali razne stvari - od telefonov do morda avtomobilov. Po drugi strani pa to pomeni, da bodo podjetja ali vlade imela dostop do podatkov, ki so sedaj skriti. Zaradi teh podobnosti med umetno inteligenco in človeškimi možgani se torej na eni strani dogajajo zelo dobre stvari, hkrati pa moramo paziti, da ne ustvarjamo tehnologij, ki bodo v škodo človeštva."

(Gašper Beguš, raziskovalec na kalifornijski univerzi Berkeley, kjer poskuša z združevanjem raziskav človeškega govora, komunikacije kitov glavačev in umetne inteligence (UI) doumeti, kako se UI uči, o tem, da so signali v možganih in umetnih nevronskih mrežah podobni; via STA)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.