Zgodba o čebeljem roju

Zapisal jo je burgundski menih Rodulfus; kmetovo zmotno verovanje je bilo zanj le začetek dolgega niza krivoverskih naukov

V članku z naslovom Zgodba o čebeljem roju, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Martin Pfaffenzeller piše o tem, da je okoli leta 1000 oznanjalo nauke več krivoverskih skupin, kar je menih Rodulfus Glaber videl kot peklensko zaroto. V svojih historijah je popisal ostri odziv Cerkve.

"Zgodbo o čebeljem roju je zapisal burgundski menih Rodulfus; kmetovo zmotno verovanje je bilo zanj le začetek dolgega niza krivoverskih naukov, ki so se okoli leta 1000 pojavili po latinski Evropi. Rodulfus z vzdevkom Glaber (plešec) velja za enega najznamenitejših kronistov iz časa zgodnjega preganjanja krivovercev. Njegove Historiarum libri quinque (Pet knjig historij) veliko povedo o tem, kako so si takrat ljudje predstavljali krivoverce, kako zelo so se jih bali in kako so ravnali z njimi že veliko pred inkvizicijo," piše Martin Pfaffenzeller.

"Zgodbo o čebeljem roju je zapisal burgundski menih Rodulfus; kmetovo zmotno verovanje je bilo zanj le začetek dolgega niza krivoverskih naukov, ki so se okoli leta 1000 pojavili po latinski Evropi."

"Rodulfusovo delo so nekateri zgodovinarji dolgo videli kot dokaz, da so ljudje okoli leta 1000 drseli v množično paniko. Navsezadnje se menih sklicuje na Janezovo Razodetje, po katerem naj bi bil Satan po tisoč letih izpuščen (pri čemer je izhodišče Jezusovo vstajenje in ne rojstvo). Danes pa so strokovnjaki, na primer Christian Schweizer z dublinskega Kolidža Svete Trojice, previdnejši: Rodulfus si je domišljal, tako kot številni srednjeveški učenjaki, da živi v času, ko se bliža konec sveta. Najbrž pa ni verjel, da se bo apokalipsa zgodila točno na prelomu tisočletja. Čemu bi sicer svoje zgodbe naslovil na tiste, ki prihajajo za nami," še poudari Pfaffenzeller.

Posebno številko lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali jo naročite v naši spletni trgovini >>