Spomeniki naši ljubi

Mineva skoraj leto, odkar je Milan Kučan navrgel idejo, da bi bilo prav, da država začne premislek o tem, ali bi postavila kip osamosvojitvi. Spomenik, ki bi bil »spomenik osamosvojitvene enotnosti, z njim bi se lahko poistovetil vsak od tistih, ki smo aktivno delovali za samostojno Slovenijo. Povedal bi, da se je osamosvojil slovenski narod in da to ni dejanje posameznih politikov,« je povedal kasneje v intervjuju za Mladino.

Vlada je prisluhnila njegovi ideji in ustanovila posebno komisijo, na njeno čelo pa postavila Rudija Medveda, državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu. In v kateri fazi je postavitev spomenika leto kasneje?

Kot je povedal Medved, je bilo glavno vprašanje glede spomenika na komisiji, kje bi ta stal. »Kogarkoli v Sloveniji boš vprašal, bo težko rekel, da ob tem ne pomisli najprej na Trg republike,« je prepričan. Tukaj se je zapletlo: trg velja za kulturni spomenik državnega pomena. Komisija je zato kulturno ministrstvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) naprosila, naj preučita možnosti, ali bi bilo spomenik na tem območju mogoče postaviti.

Končna odločitev naj bi bila znana do konca tega meseca, Medvedova komisija pa bo nato vladi predstavila pripravljeno gradivo. »Te smernice ne bodo neka velika znanost, eno je predlog lokacije, drugo razlogi, zakaj spomenik in kaj približno naj bi predstavljal – po eni strani osamosvajanje, po drugi pogled v prihodnost, predvsem pa bi bil neka točka združevanja –, v nadaljevanju pa seveda še predlog, da se izvede javni natečaj,« pravi Medved. »V razpravah – in bile so dolge – nismo politizirali, osredotočili smo se samo na iskanje rešitev in se nismo delili na leve in desne.«

Obenem pa mineva tudi dobro leto od tega, odkar so na kulturnem ministrstvu zagnali prvi strokovni posvet o ureditvi Parka Brdo, kamor naj bi se vrnila zbirka kipov s tematiko NOB iz vojaškega parka v Pivki. To je dala odstraniti Janševa vlada, češ da so bili kipi nujno potrebni restavriranja – nato pa jih je v Pivki, v odprtih depojih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS), postavila na novo v tako imenovanem Parku revolucije.

Na kulturnem ministrstvu pravijo, da si prizadevajo »sanirati sporne odločitve, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Ena od teh je tudi grob poseg v posestvo Brdo pri Kranju, od koder je bila v depoje v Pivki odpeljana zbirka kipov. Več kot očitno je odstranitvi kipov botrovala ideološka odločitev.« Z imenovanjem novega vodstva MNSZS in JGZ Brdo, ki upravlja Park Brdo, naj bi tudi prišlo do prvih premikov glede vrnitve kipov – JGZ Brdo je kot lastnik zbirke spet prevzel vse obveznosti za kipe, restavratorski center pa je zaključil pripravo konservatorsko-restavratorskega programa, ki je podlaga za posege na umetniških delih. Decembra sta bila v restavratorski center tako odpeljana prva kipa – Kurirček, delo Staneta Keržiča, in Žanjica, delo Zdenka Kalina. »JGZ Brdo je pripravil večletno strategijo, ki bo v kratkem poslana v vladno potrditev. V akcijskem načrtu strategije za leto 2024 je predvidena izvedba javnega razpisa za prostorsko-krajinsko ureditev parka Brdo, tudi načrt umestitve kipov,« so še sporočili z ministrstva.