Zaželeno in protizakonito združevanje
Zakaj je v nekaterih primerih združevanje referendumov z volitvami zaželeno, v drugih pa nepošteno in morda celo protiustavno

Rekordna udeležba na predčasnem glasovanju na referendumu za vodo julija 2021
© Borut Krajnc
Ko je pretekli četrtek predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič gostovala v večerni informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija, se je voditelj Igor E. Bergant postavil v vlogo opozicijskega poslanca in jo med drugim izzval tudi takole: »V vaši stranki ste imeli leta 2022, ko je šlo za tri naknadne zakonodajne referendume, povsem drugačno mnenje. Izrecno niste želeli sočasnosti z lokalnimi volitvami. Mar tu v vaši stranki ne gre za nekakšen nenavaden preobrat?« Vprašal se je še, ali referendumi postajajo igračka dnevne politike. »Lahko razumem te pomisleke in jih popolnoma sprejemam, verjamem pa, da smo političarke in politiki dovolj odgovorni, da se s takimi stvarmi ne igračkamo,« je na to odgovorila predsednica in dodala, da gre za pomembna družbena vprašanja, zato je prav, da volivci o njih povedo svoje mnenje. A pri tem je pozabila na najpomembnejše, na pravne, demokratične, ustavne utemeljitve in hkrati na dejstvo, da je bilo voditeljevo »opozicijsko« vprašanje v najboljšem primeru neprimerno, v najslabšem pa premišljeno manipulativno.